Harry Potter
Prijavite se sedaj!
Obilico zabavnega pisanja, tekanja po Bradavičarki in odkrivanja njenih skrivnosti!
Zmage v Quidditchu in še mnoge druge zabavne preiskušnje!
Prijava

Pozabil/a sem geslo

Latest topics
» Dvorana Skrivnosti
Pet Feb 05, 2010 12:25 am by Harry Arkhen

» Dnevna soba
Tor Feb 02, 2010 8:55 am by Harry Arkhen

» Bradavičarski park
Tor Feb 02, 2010 12:41 am by Rain Esther Willow

» Eve Snape-Evans
Sre Jan 27, 2010 8:26 pm by Harry Arkhen

» Sobana KŽTD
Sre Jan 06, 2010 11:09 pm by Harry Arkhen

» Spolzgadovsko omizje
Sre Jan 06, 2010 1:12 am by Rain Esther Willow

» Sarah M. T. Moonlight
Ned Jan 03, 2010 12:15 am by Sarah M. T. Moonlight

» Bertrum Le Blizzard
Ned Dec 27, 2009 1:55 am by Bertrum Le Blizzard

» Loryna Isabelle A. Malfoy
Pet Dec 25, 2009 7:56 pm by Loryna Isabelle A. Malfoy


Igrišče za Quidditch

Go down

Igrišče za Quidditch

Objavlja by Harry Arkhen on Sob Okt 31, 2009 9:54 pm

Veliko igrišče s 3 obroči, stolpi in tribunami.
avatar
Harry Arkhen
Spolzgadovec
Spolzgadovec

Število prispevkov : 279
Join date : 16/05/2009
Age : 23

Nazaj na vrh Go down

Re: Igrišče za Quidditch

Objavlja by Rain Esther Willow on Sob Okt 31, 2009 11:03 pm

Sedaj, v 3. letniku in tudi leto prej, je bil Harry sprejet za iskalca Splozgadovske quidditch ekipe. Tole nikakor ni bila njegova prva tekma, ampak kakor vedno so se Spolzgadovci drenjali na tribune. Rain še posebaj. "Ma, kidaj se!" je jezno zaprhala, ko se je nekdo postavil pred njo. Nekoga je potegnila za srebrno-zelen šal identičen njenemu, da se je kar davil, nato pa ga je butnila preč nekje med les in železo. "Spokajte!"
Prerinila se je čisto ob ograji in imela pogled na ogromno igrišče. Bila je igra Gryfondom-Spolzgad. Najprej so prileteli Gryfondomci, pri čemer je Rain enega gryfondomskega gledalca ponesreči zrinila na igrišče navzdol. Nato je priletela Spolzgadovska. Sijočih oči se je nagnila naprej. Z očmi je iskala le enega. Ko je priletel mimo tako hitro, da ga je komaj zaznala, je zaslišala za sabo neke navijačice klicati njegovo ime. Obrnila se je in zagledala šest punc iz 6. letnika. Vsaka je imela na čelu eno črko njegovega imena, zadnji pa je bival na čelu srček. Rain je zavila z očmi, ko so klicale njegovo ime. Harry, ki je postal v teh dveh letih pravi zvezdnih med učenci in simbol popolnega in sanjskega moškega med dekleti. V nasprotju z Rain, ki je sicer bila odlična učenka in ji nadarjenost ni primanjkovala, prav tako kot Harryju, s katerim sta bila najboljša prijatelja. Spomnila se je, kako ji je v 1. letniku rekel, da jo ljubi, ona sama pa je ostala dobesedno brez besed in ni nič odgovorila, le objela ga je. Sedaj verjetno ni bil več vanjo, temveč jo je jemal samo kot prijateljico. Kakorkoli, Rain se je v tem času spremenila. Potegnila se je za 6 centimetrov, dobila je lepše lase, pegice so ji zbledele, pridobila je žensko postavo, vendar je bila še vedno zelo suha. Ampak je menila, da njeni postavi pač nič ne manjka. Je taka kot je. Ni "seks bomba" ampak v redu.
Napeto je spremljala tekmo in globoko opazovala Harryjev mamljiv obraz, ki se je v zadnjih dveh letih tako prekleto polepšal. Imel je tiste popolne moške poteze, očarljiv globji glas in prelepo telo. Rain ga je opazovala nekoliko zamaknjeno, vendar je bila tudi pri tekmi. Bilo je zelo neodločeno, zato je štel samo še zviz. Tiho je zajemala sapo, ko sta oba iskalca opazila zlato kroglico in švignila proti njej. Ujel jo je... Harry. Slišalo se je cviljenje deklet, ki je preglasilo rjovenje fantov, saj ni šlo le za Spolzgadovke. Rain se je nasmehnila in stekla navzdol, proti garderobam.

"Se gre lahko notri?" je vprašala neko Ann. "Seveda ne, kaj pa misliš." Rain je imela že načrt. Točno je poznala Harryja in vedela je, da ne bo ravno hitro nataknil svoje obleke in se pobral. Zato je prikrižala roke in čakala. "Kje je Harry Arkhen?" je žalostno zapiskalo neko dekle. Rain je naredila žalosten izraz. "Punce, videla sem ga," je zahlipala. "Pobegnil je skozi zadnji del oblačilnice in nam ušel." Vsa dekleta so zastokale od gorja in se nato pobrale. Rain se je prikradel zlobni izraz in tiho ter počasi je vstopila v garderobo. Takoj je videla pokal in nasmehnila se je ob njem. Odšla je naprej po garderobi, ki je imela dva hodnička sestavljena iz omaric. V prvemu ga ni bilo, zato je pokukala v drugega. In ga zagledala. Stal je tam, premočen, s svojimi daljšimi črnimi lasmi, zelenimi očmi, iz katerih je sevala samo krutost ter popolnim obrazom. Vendar to ni bilo vse. Rain je potrebovala nekaj časa, da je dojela. Bil je brez majice. Njegove mišice so se svetilo od potu. Popolno oblikovano telo, angelska stvaritev. Harry se je precej potegnil. Za kakšnih 13 centimetrov. Rain je bolj zaostala. Vendar se ni sekirala. Takega prizora vendar ni nikoli videla. Vedela je, da bi dekleta zanj morila. "Od kdaj pa se slačimo pred prijateljico?" je pregovorila z ledenim, veliko bolj odraslim glasom, ki ga je vedno podpiral rahel pridih sarkazma, četudi ga morda ni uporabljala. Nato se je nasmehnila in ga stekla objet. Pošteno se je morala stegniti, da je objela njegovo celo postavo. Imela je veliko srečo, da ga je lahko objemala, kadar koli ga je hotela, saj mnogo deklet ni imelo tega dovoljenja. Precej veliko jih je sarkastično in nesramno odslovil. Rain nikoli ni vedela zakaj, saj jih je veliko zgledalo, kot bi bile supermodeli. Njegov pot se je sedaj lepil na njeno majico, kar je vanjo sprožilo vročico. "Čestitam," mu je zašepetala in ga spet majala v levo in desno, kakor je to vedno počela. "Super si bil." Nato ga je spustila in se komaj dihajoča usedla na klopico. Poigravala se je s svojim šalom, ki ga je sedaj snela z vratu. "Veš, pred tvojim šotorom so se gnetla dekleta, ki so te na vsak način hotele videti. No, niso dočakale tega." Nasmehnila se je z zlobnim nasmeškom. "Grozne so. Cvilile so in mi verjele, da sem te videla, kako si se odtihotapil stran, čeprav vedo, da sem tvoja prijateljica." Zarežala se je. "Ti, poslušaj... Si videl onega Gryfondomca, ki je čudežno padel na igrišče. No, malo sem ga sunila, ker mi je šel na živce. Je imel kaj zlomljeno? Stavim, da je. Škoda, da ni poginil," se je rogala. "Ne bi ga bilo škoda, kaj praviš? Saj je vendar navadna golazen." Nekaj časa je razmišljala in nato prišla na precej čudno idejo. Nikoli ni imela priložnosti govoriti z njim o svojih občutkih do njega, saj so ga povsod oblegala dekleta in očarani sošolci. "Mislim, da moraš vedeti, zakaj sem odgnala tiste dekline." Vstala je in se počasi napotila proti njemu. "Nisem delala usluge samo tebi, temveč tudi sebi," je spregovorila ledeno. Zaškrtala je z zobmi. "Morda sem obsedena, morda posesivna, a sem ljubosumna. Še vedno mi v glavi odzvanja tisto... Tisto, kar si mi rekel v 1. letniku pred sovjim stolpičem, ko sem skoraj zadušila tistega Spolzgadovca. Razumem, da te je minilo in to... No, mene ni... Oprosti, odločila sem se, da ti bom odkrito povedala. To znam povedati samo tebi. Odkrito mislim..." Pogledala ga je s svojimi steklenimi očmi v njegove prav take, ter nekaj časa zrla v njih. "In veš kaj?" je čez čas tiho vprašala. "Čudovit si bil. In tudi si." Nato je njeno telo prevzelo vajeti. Brez, da bi ga objela ali karkoli, je stopila na prste, ter počasi približala svoj obraz njegovemu. "Rada te imam," je zašepetala in nato zaprla oči ter se s svojimi ustnicami previdno dotaknila njegovih, kar je bil popoln električni šok. Nežno jih je pritisnila ob njegove, brez kakršnih koli rok. Združevale so ju samo ustnice, ona pa je čakala njegov odziv.


((heh, heh Razz ))
avatar
Rain Esther Willow
Spolzgadovec
Spolzgadovec

Število prispevkov : 493
Join date : 14/06/2009
Age : 21
Kraj : Kranj

Nazaj na vrh Go down

Re: Igrišče za Quidditch

Objavlja by Harry Arkhen on Ned Nov 01, 2009 12:38 am

Stal je v temi in cakal na znak za polet. Potem, ko so ga v drugem letniku izvolili za spolzgadovskega iskalca je svojemu domu priboril ze lepo stevilo zmag in tudi lanskoletni quidditch pokal. V soli je bil odlicen in v vsem mu je slo dobro. Dekleta so ga obletavala sto na uro in obozevalcev mu ni primanjkovalo. Na zacetku mu je bilo kar vsec, sedaj pa si je mocno zelel miru in tisine in samote. No, skoraj samote. Da bi bil sam z njo. Z Rain. Zavzdihnil je in se zopet zbral. Kar si je zelel so bile le oddaljene sanje, saj so njena custva do njega ocitno ze zbledela. Bila sta le dobra prijatelja, vendar Harryju se vedno ni sel iz glave tisti trenutek, ko sta se v prvem letniku skoraj poljubila. Se enkrat se je prisilil, da se je zdramil iz sanjarjenja in spominov, saj ga je cakala tekma proti Gryfondomovcem, ki so bili pravzaprav edina prava konkurenca na podrocju quidditcha.

slisal je pisk piscalke in veselo se je odrinil od tal in skozi odpirajoca se vrata. Letel je takoj za kapetanom, ki je bil zasledovalec. Slisal je grmenje s tribun in veselo jim je pomahal, medtem ko se je dvigal v nebo. Ko je bil ze visje od vseh stolpov, se je obrnil in pikiral proti tlem. Na visini tribun je izravnal metlo in svignil mimo gledalcev. Medtem ko je letel mimo spolzgadovcev, je malce upocasnil in z ocmi poiskal njen prelepi obraz.

V zadnjih dveh letih se je krepko spremenila in to na bolje. Zrasla je za kakih 6 centimetrov in pridobila nekaj lepih oblin, od katerih se mu je kar vrtelo. Njeni lasje se se podaljsali in dobili bakren pridih, postali pa so se bolj svileni in nezni na otip. Njene oci so bile tako bozanske na pogled, da se je vcasih kar izgubil v njih.

Trenutwk je bil mimo in zopet je bil sredi stadiona, cakajoc na zacetni zvizg. Takoj, ko ga je zaslisal, se je pognal v nebo in z ocmi pricel iskati zviz. Kar nekaj casa je minilo, medtem je on se nekajkrat obkrozil stadion in si iz misli skusal spraviti njen privlacni obraz, ki mu je stalno plesal pred ocmi. Vedel je, da bi ga navijaci raztrgali, ce ne bi ujel zviza. In ce bi kaj ostalo od njega, bi ga dokrajcile navijacice, ko bi izvedele, zakaj ga ni ujel. Ko pa bi se poskusale spraviti na Rain bi vse slabo koncale, saj je ona blestela v caranju, se posebej pa v carih, ki so imeli neprijetne posledice.

In nato ga je nenadoma zagledal, majhno, iskro zlato kroglico naa zeleni podlagi. Pognal se je proti njej z vso hitrostjo, saj so bili izenaceni in je zviz pomenil zmago. S kotickom ocesa je opazil gryfondomovca, ki je prav tako drvel proti kroglici. Ko sta se dovolj zblizala, ga je harry brez kancka slabe vesti z dobronamerjeno brco v mednozje, ki je bila seveda izvedena tako, da sodnica ni opazila, ucinkovito onesposobil. Medtem ko se je drugi iskalec zvijal od bolecin, je harry iztegnil prste in jih spretno sklenil okoli krilate zogice.

Potem ko so ga na ramenih odnesli z igrisca in ko je oddal svoj delez avtogramov, soa ga konco pustili vsaj malo pri miru. Po tekmi je vedno rad ostal sam, ko so ze vsi sli in uzival v blazeni tisini. Tudi sedaj je bil edini v garderobi. S sebe je ze spravil vso letalsko opremo in si je ravno potegnil majico cez glavo, ko je slisal, kako so se vrata odprla. Oh ne, navijacice. Je pomislil z grenkobo. Ocitno se je eni uspelo izmuzniti noter in je sedaj prisla po trofejo. Obrnil se je, ze napol pripravljen, da jo napodi, ko je ugotovil, da tam stoji Rain. Gledala ga je z napol priprtimi ustnicami, kar je izgledalo prekleto privlacno. Sledil je njenemu pogledu in se sele tedaj zavedel, da je pravzaprav brez majice. Zmogel ni niti opravicljivega nasmeska, saj je ze stopila do njega in se mu zazrla v oci. Srce mu je hitro bilo. Bila sta poplnoma sama in njen obraz je bil le nekaj centimetrov stran. Pozabljal je, da mora dihati. Njene besede je slisal kot iz daljave, dokler jih njegovi mozgani niso koncno registrirali. Kaj je govorila? Seveda je ni pozabil. Le kako bi jo lahko? S tihim, umirjenim glasom ji je odgovoril " Rain, nikdar te ne bom pozabil. Nikdar te nocem pozabiti, ker mi se vedno pomenis vse na svetu. In...in...te dve leti sem mislil, da si me pac prebolela in sem bil srcen, da si moja prijateljica. Mislil sem, da si si pav dobila koga drugega, glede na to, da izgledas kot knockout. Mislil sem pac..."tukaj mu je zmanjkalo besed in sape. Z rahlo odprtimi usti je samo strmel, ko se mu je pocasi priblizala in zasepetala "Rada te imam."te besede so bile kot elektrika zanj. Njegovo telo je imelo dovolj in se je preprosto sklonilo naprej. Njegove ustnice so se staknile z njenimi in bilo je velicastno. Vse na kar je lahko pomislil je bilo to, da je trenutno najbolj srecen moski na vsem svetu. V telesu mu je eksplodiralo tisoce obcutkov. Okus njenih ustnic mu je glavo obrnil naokoli. Ni se premaknil in se tudi ni mogel. Silovitost cusev, ki so ga zajela ga je pribila na mesto. Ko se je poljub koncal, se je samo zvrnil na klopco za svojim hrbtom in zastokal "o moj bog.". Nekaj trenutkov je le globoko dihal, potem pa je dodal "ljubim te, Rain.". Nato si le ni mogel pomagati in ji je z nagajivim tonom dejal "to morava nujno se kdaj ponoviti."

(aa, pauci me bolijo xD odpiis mi se dons al pa ju3 zlooo zgodi zju3, proww Very Happy aheh)
avatar
Harry Arkhen
Spolzgadovec
Spolzgadovec

Število prispevkov : 279
Join date : 16/05/2009
Age : 23

Nazaj na vrh Go down

Re: Igrišče za Quidditch

Objavlja by Rain Esther Willow on Ned Nov 01, 2009 2:02 am

Potrebovala je nekaj trenutkov, da je dojela, kar je rekel. Ni je pozabil, nikoli je ni pozabil. Rain se je stemnilo pred očmi od samega spoznanja. Slišala je svoje plitko dihanje. Ni mogla verjeti. Preprosto ni razumela. In tudi ni razumela, zakaj ga je poljubila. Ko ji je vrnil poljub, ji je v glavi brnelo. V glavi so se ji zavrtele vse besede, ki mu jih je rekla in on njej, vsa dejanja, ki so kazala na to, da nekaj čutita drug do drugega, vsi objemi, ki jih je dojemala popolnoma drugače. Sedaj je razumela, da jih je tudi on. Čustva so ji privrela na dan, tista, ki jih je neumorno zatirala in jih hotela pozabiti. V ustnicah jo je peklo od njegovih, mravljinci so se ji sprožili po hrbtu in ni bila več sposobna se premakniti ali narediti karkoli. Bilo je tako prekleto popolno, da ji je šlo na jok. Jokala je le enkrat v življenju. No, vsaj odkar se je zavedala. Kadar je sanjala o Harryju(in to ni bilo malokrat) se je zbudila z mokrimi lici. Nikoli si ni hotela priznati tega. Čutila je, kako se poljub bliža koncu. Najraje bi prijela njegovo glavo in jo pritisnila nase, vendar ni mogla, saj je imela ude popolnoma omamljene. Odprla je oči in opazovala Harryja, kako se je zvrnil na klopco. Njegovo globoko dihanje jo je spravljalo ob pamet. Iz njega se je izvil stokajoč glas: "O moj bog." Rain ni nikoli poznala njegovega stokajočega glasu, svojega tudi v življenju ni slišala. Bil je tako ... tako... "Se zavedaš, kako prekleto seksi si tale trenutek?" je bleknila in ga nejeverno opazovala. Njegovo prepoteno telo, popolne mišice, vranje črne lase, čarobno zelene oči... Njeno pomišljanje je prekinil njegov stavek: "Ljubim te, Rain." Tokrat je zvenelo drugače. Imel je globji, bolj očarljiv in omamen glas, pomensko pa je mislil veliko bolj... resno? Manj otroško? Tiho je stala tam prevzeta nad njegovimi besedami. Ko je ugotovila, da ni sposobna govoriti, je iz sebe spravila nasmeh in stopila malo bližje. Ko je omenil, da morata to še kdaj ponoviti, mu je pomežiknila. "Misliš, da bi jaz zdržala, če ne bova?" Tiho se mu je približala in rahlo upognila kolena, da mu je lahko gledala v oči. "Ne morem verjeti, da si pri tolikih... res lepih puncah še vedno videl le mene. Ne razumem, kako se lahko nek tako popoln človek kot ti zaljubi v tako... povprečnega človeka." Nato je svoje ustnice pritisnila na njegovo čelo. "Vedno drugačen, kaj Harry?" Tako prekleto si je vedno želela dotakniti njegovega obraza... Sedaj se ga je. Odseval je ponos in mogočnost, ki se je spojila z Rainino krvjo. Počasi se je odmaknila od njega in pobrskala po žepu, kjer je imela precej zapljenjenih reči, ki si jih je po časti vzela. V njem je našla tudi neko vodoodporno pisalo Gryfondomske smrklje, ki je z njim pisala na zid. Lahko uganite, katero ime moškega na Bradavičarki. Pisalo je bilo srebrne barve. Počasi se je napotila k odprti omarici, ki je bila verjetno njegova. To je takoj zaznala po omamnem vonju, ki ga je imel samo on. S prsti je zdrsela po notranji strani vratc, ter nato odprla pisalo. Z njim je nekaj časa pisala, nato pa končala, ter se obrnila k Harryju. Pristopila mu je bližje in ga prijela za roko. Peljala ga je k omarici, na njej pa je zdaj s srebrnim flomastrom pisalo: "Ljubim te." Spodaj pa je bil njen ročni podpis. "Nekaj, česar še ne znam povedati," je tiho razložila. "Upam, da ti nisem sedaj grdo pokracala omarice," je tiho pripomnila s svojim skoraj večno ledenim glasom. Tiho je segla v notranjost in izvlekla birsačo. "Pridi sem," je z rahlim nasmeškom izjavila, ter mu vrgla brisačo čez glavo. Podrgnila mu je lase in nato odvrgla premočeno blago. Njegovi lasje so bili smešno razporejeni, nekateri prilepljeni k glavi, drugi v zraku... Pravzaprav je bil zelo privlačen. Objela ga je okoli pasu in mu položila glavo na njegova trda prsa. Nekaj časa je poslušala njegovo bitje srca. Ni mogla doumeti, da jo tako zelo to interesira. Nato mu je tiho zašpetala: "V dnevni sobi bo hudič."


((ma, veš kaj, nared tko kokr jst xD piš u dnevni sobi pa loč dva dela tko: -Garderoba- pa še: -Dnevna soba- pa je xD no, če sploh gresta še u dnevno, mogoče maš ti idejce Razz ... oh jej, Rain bojo ženskice popadle v dnevni k bojo vidle, ko jih je veselo nalagala xD))
avatar
Rain Esther Willow
Spolzgadovec
Spolzgadovec

Število prispevkov : 493
Join date : 14/06/2009
Age : 21
Kraj : Kranj

Nazaj na vrh Go down

Re: Igrišče za Quidditch

Objavlja by Sponsored content


Sponsored content


Nazaj na vrh Go down

Nazaj na vrh


 
Permissions in this forum:
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu