Veliki vhod

Ogormna dvokrilna zlata vrata, ki vodijo v Bradavičarko. Na njih je izrezljanih na tisoče podob.

Lynn je v vrsti za drugimi študenti prišla skozi vrata. Pogled je bil veličasten, čeprav so bili šele v avli. Ta je bila lepo okrašena in prostorna. Strop je bil čaroben. Lynn se je spomnila, da so ji starši pripovedovali o tem, da se vidi skozi bradavičarski strop. Z Angie sta tiho občudovali strop, ko se je nenadoma prikazala neka gospa. Izgledala je stroga in ni bilo videti, da se kdaj nasmehne. V tistem je študentom privoščila majhen nasmešek in rekla, naj pridejo z njo, saj jih bo popeljala v Veliko dvorano. Lynn se je namerno postavila nekam na sredino, da ne bi bila med prvimi niti zadnjimi. Angie je potegnila za sabo. Najti sredino je bilo težje, kot je Lynn pričakovala, saj so vsi rinili nazaj. Nazadnje so se le postavili v kolono in gospa jih je odpeljala naprej.

Skupaj z Lynn je Angie prišla v avlo. Zdelo se ji je, da česa lepšega še ni videla. Za nekaj časa je kar pozabila dihati. Nato se je razgledovala in videla, da prihaja neka stroga gospa. Nasmehnila se je ter jih odpeljala pred vrata velike dvorane. tam so še nekaj časa stali in Angie je bial zelo živčna. Obrnila se je k Lynn in zašepetala. "Vso srečo." Spodbudno se je nasmehnila.
Nato je nekajkrat globoko vzdihnila, da bi se pomirila. Videla je, da so vsi okoli nje prestrašeni. Nek fantek je zgledal, kot da se bo ravnokar polulal v hlače. Angie se je nasmehnila ter se spet obrnila naprej.
Komaj je čakala, da se vrata odprejo in, da vstopijo v veliko dvorano. Najbolj je bial živčna medte, ko je čakala.
Končno so se vrata začela odpirati in Angie se je malo nagnila, da bi videla notri. Prizor ji je vzel sapo.
V dvorani so stale štiri dolge mize, pred njimi pa še ena za učitelje. na mizah je bilo veliko hrane in študentje so bili videti zelo zadovoljni.
Komaj je to ugotovila so se že morali premakniti naprej in Angie je raje pazila na to, da bi z Lynn ostali skupaj.

Sarah je komaj izsopila iz šole, ko sta jo volčjaka skoraj podrla. Vsakega je pripela na svoj povodec in ju odpeljala noter. Stekla je nazaj k Emmi.

((to je pa še posebi kratk post sam nimam cajta))

Z ostalimi je počasi vstopila skozi vrata in bila naudušena nad podobami vrezljanimi v vrata. Nekaj časa je samo stala in opazovala podobe. Ugotovila je da je zadnja v vrsti zato je pohitela in se kmalu prebila malo naprej. Bila je živčna. Četudi so jo podobe uirile je bila zdaj spet živčna.

Amber je vstopila v dvorano in zavijala z očmi ob vzdihih sošolcev. Naša graščina je večja. In lepša. In bolj razkošna. si je mislila, čeprav je bila avla res ogromna. Amber se je zazrla v stopala in izgledala, kot bi ji bilo na smrt dolgčas. Kar sicer ni bilo daleč od resnice. Zakaj tako bulijo? Resno, če bi videli našo graščino, bi jih pobralo...

Tanya je prišla do oboka. "Stavim, da je to najlepša graščina na svetu" je zamrmrala in vstopila.