Spolzgadovsko omizje

Poskušala je pokazati vsaj malo zanimanja za ravnateljevo dobrodošlico in gobezdačenje, a ni mogla. Vso njeno pozornost je posrkal Harry, katerega ni več upala pogledati, saj se je bala, da ne bi naredila kaj, zaradi česar bi bila za vedno osramočena. Ravnatelj se je končno usedel in mize so se zašibile pod jedmi. Rain se je namrščeno nagnila nazaj, saj so sestradani sošolci kar grabili po hrani. Ugotovila je, da ni bila lačna. In njen želodec je bil prijetno napolnjen, a ni vedela od česa. Pojedla je le kakšno napolitanko, ki jo je spotoma vzela, ko je odšla iz hiše s staršema na Prečno. To je bilo zanjo tudi zelo značilno. Lahko ni jedla cel dan, pa je bila sita. Ko je ugotovila, da jo je nekaj sošolcev in sošolk začudeno pogledala, je zasrepela proti njim, nekaj zagodrnjala in previdno s prsti pograbila rezino melone. Previdno in z osupljivo počasnostjo je melono ponesla k ustom in zagrizla vanjo. Čutila je sladko tekočino, ki je tekla iz sadja. Zmotil jo je zven steklenic, ki ji je bil zelo blizu in presenečeno je obrnila glavo, ter zagledala Harryja, ki je maslenušek točil v njen kozarec. Zamižikala je in zapustila tekočino, ki je lila vanj in ozrla Harryjev obraz, ki je bil zelo sproščen kot takrat, ko je bil poklican, da ga klobuk razvrsti v dom. Mižikala je, da bi se zbrala in se mu nato drobno nasmehnila, saj zahvalne besede preprosto ni morala izustiti. Prijela je kozarec in naredila požirek maslenuška. Ujela je črnolasčeve oči in zaletelo se ji je ter kašljajoč je zaprla oči. Njegov pogled ji je spustil koncentracijo do minimuma in to ji niti najmanj ni bilo všeč.

Rain je naslednjo polovico gostije preživela naslonjena na mizo ter na komolce in se trudila pozabiti na obraz, ki ji je poplesaval pred očmi. Njegov. Ko je hrana končno izginila, je olajšano vstala, ter se pri tem nevarno zamajala in skoraj priletela v desno stran, kjer je sedaj vstal Harry. Odpravili so se proti velikem stopnišču v svoje domove, medtem ko so Spolzgadovci morali dol za predstavnikom. Ta je bil neverjetno bahav in zabit, to je Rain že takoj videla. Prispeli so v ječe in Est je bila zares živčna, saj so se pri vsakem portretu ustavili, kot bi bil nekaj posebnega. Saj niso na turističnem izletu! Sploh pa jo je živčno delalo to, da se je vsake toliko časa podrgnila ob Harryja. Stresla se je že ob vsakem dotiku, a verjetno ne zato, ker bi se ji gabil. Verjetno ravno nasprotno. Končno so stopili v prostore, kjer so bivali Spolzgadovci. Prvošolčki so se razpršili in sestavili gruče ter klepetali o vsem, kar se je zgodilo ta dan. Est je kakor prej v peronu potegnila Harryja za roko, a nato ugotovila, da nekako njen ubogi um tega ne bo zdržal, zato ga je le potegnila za rokav k fotelju. Usedla se je nanj in se zazrla v svojega sošolca. "Misliš že spat?" Priprla je oči, a na ustih ji je plesala drobna senca smehljaja.

Bil je nadvse presenečen nad tem, kako malo je pojedla. Še cele melone ne, komaj nekajkrat je ugriznila vanjo. Medtem ji je do konca natočil maslenušek, ter se samo nasmehnil ob njenem presenečenem pogledu. Odložil je steklenico na mizo in ji vrnil nasmeh. Njeni vitki prsti so se ovili okoli peclja kozarca in ga ponesli k privlačnim ustnicam. Ko je naredila prvi požirek, se je ozrla proti njemu in v tistem trenutku se ji je zaletelo. Harryjev um pa je imel neko slabost in to je bila ta, da se je rade volje poveličeval, zato je seveda takoj pomislil na to, da je bil on vzrok tega. Potem je odrinil misel, da se je zagozdila nekje v globinah njegovih možganov, tam daleč zadaj.

*Naslednje jutro*

(Dom Spolzgad(vključno s spalnico in dnevno sobo))

Opazovala je, kako je šestnajstletni fant dobesedno prebledel, ko ga je nagovoril Harry. Od svojega ritenskega umikanja, je skoraj prevrnil kip. Rain bi se zdelo smešno, če ne bi bila besna. Ko mu je navrgla o 13-letnici je dobesedno stisnil zobe in pokimal. Zasrepela se je vanj in na prsih prekrižala roke. "Zmenjeno," je pribila besno, a z nekoliko grenkobnim glasom, ki ga ni mogla skriti.

"Nobene. Trofeje. Nočem." je Harry iztisnil skozi zobe in Estin obraz je za sekundo prešinila senca razumevanja, ki ga um ni zaznal. Nato je njen obraz ostal kamnit. Ni imela niti priprtih oči, le zobe je stiskala trdno skupaj, roke pa je stisnila v pesti, da so se ji nohti zarili v meso.
Vstal je, ji zaželel lahko noč in odšel navzgor po stopnicah, v spalnico. Rain ni rekla ničesar. Sicer je tudi ona vstala, a je še vedno gledala v fotelj. Ni ga bila sposobna pogledati. Pa ne zato, ker bi se ga bala, to najbrž je bilo razvidno, da se ga ni. Ni ga hotela pogledati zaradi navala čustev, ki so divjala v njej in samo čakala na trenutek, ko bodo planila na dan. Bila so čustva, ki jih Rain ni poznala, niti ni nikoli vedela zanje. Za njo so bila nedosegljiva, nekaj tujega, osovraženega. Zrla je fotelj in nato končno odvrnila pogled od njega. Ozrla se je po sobi in videla tistega neumnega spolzgadovskega tepca, ki se je smejal. No, sedaj se je spet. Rain je čutila, kako ji kri lije v glavo. Zaradi besa, da se razumemo. Njen kamniti obraz se je prelevil v grozečega. Iz prsi je dobesedno renčala, če lahko tako rečemo. Spolzgadovec je prebledel in umaknil pogled. Nato je Est zasukala glavo in skorajda stekla navzgor proti dekliških spalnicah. Z vsem besom je skoraj raztrgala plašč s sebe, odvrgla majico in hlače, ter se vrgla na posteljo. Zrla je v okno. Ni vedela zakaj, le zrla je. Nato je začutila, da ji nekaj nagnusnega polzi po licu. Na, še to manjka da krvavi! Ko pa je nežno obrisala tekočino in jo ogledala je ugotovila, da je prozorna. "Kaj za..." je na glas začela, nato pa utihnila. Saj ne more biti res. Solze ni nikoli občutila, tudi kot dojenček ni nikoli, ampak res nikoli jokala. Solze so znak žalosti, besa ali veselja. Tuhtala je. Je bilo to veselje? Niti podrazno, le kako? Kaj pa žalost? Stresla je z glavo. Žalostna ni mogla biti, nikoli ni bila. Morda bes? Je bila besna na Harryja? Globko je pogoltnila. Ne, ni bila in ni mogla biti. Za tistega spolzgadovca pa je solza predragocena. Kaj če je bila žalost? 'Briga me,' je pomislila Rain in se vrgla na bok ter moker prst ponesla k ustom, a se je spačila. Bilo je slano. Slano kot morje. Slano kot voda. Stresla se je in v sebi zaslišala rahlo hropenje. Se je prehladila? Pa ne da.... 'O moj bog,' je zaprla oči. Jokala je. Prav zares je. Ni mogla nadzorovati solz. Kar tekle so, kot teče voda. Skremžila se je. Noč bo še dolga...

Komaj se je za kakšno minuto potopila v spanje, je vstajanje sošolk opozorilo, da je jutro in je zajtrk. Rain, ki je bila popolnoma neprespana od neumnega joka je pokukala s svojo razmršeno glavo izpod odeje. Poskušala je elegantno vstati, a se je nekoliko zazibala. K sreči to nihče ni opazil. Stopila je do ogledala, samo toliko, da bi se prepričala, kakšna je. Ko pa se je pogledala v ogledalo ji je čeljust skoraj treščila do tal. Videti je bila kot razršena žogica, kvečjemu ni bila podobna ničemur. Njene oči so bile rdečkaste, spodnji veki sta bili prav tako rdeče barve in rahlo zabuhli, imela je velike, temne podočnjake. Da o frizuri ne govorimo. Lasje so ji štrleli na vse strani. Hitro je stekla do kovčka in z njega izvlekla krtačo ter si počesala lase. Ker je menila, da ne bo dobro videti njo, vso objokano in grozno si je lase razmršila. Vedela je, da ne bo dajala vtisa pridne punčke, a na prvem mestu je varnost!
Hitro se je oblekla in zdivjala navzdol proti Veliki dvorani.

(Spolzgadovsko omizje)

Stopila je proti omizju Spolzgada in se trudila delati, čim bolj normalno. Preklete rdeče oči! Zaradi njih je izdana! In podočnjaki! Hjoj... Ni gledala kam gre, le opazila je prazno mesto in sedla nanj. Hrana se je že pokazala na mizah, a Rain se je raje ozrla okoli, kot da bi grabila po njej. Povsod Spolzgadovci. Nato pa je pogledala svojega "soseda". Skoraj jo je vrglo nazaj. Bil je Harry. Z razkuštranimi lasmi je bil videti še bolj privlačen kot kdaj koli. Ugriznila se je v spodnjo ustnico. "Jutro," se je slišala reči. Presenečeno se je začudila sama pri sebi. Nato je ugotovila, da bi lahko videl njene oči in kakor je bil pameten, bi najbž takoj povezal z jokom. Stisnila je zobe in pogledala v prazen krožnik. Ni ji bilo do hrane. Odprla je usta, da bi se mu opravičila. OPRAVIČILA?!! Kaj pa si misli?! Nato jo je na njeno srečo zmotil listek pred sabo. Ko si ga je ogledala, je ugotovila, da je urnik. Nezavedno je začela na glas premlevati ponedeljek, ter med tem grizljala jagodo. "Hm... 1. ura.... Uroki s Pihpuffovci. Super, lahko jih bomo spravili v jok. Am... 2. ura... Rastlinoslovje z Gryfondomci... Komaj čakam, da kakemu vržem v glavo malo manj prijetno zelje... Spreminjanje oblike-sami. Juhu, počitek. cAm, kosilo. Izguba časa skratka. Potem pa še... Napoji s.... piflarji!" Obraz se ji je zmračil. "Še to rabimo." Est se je končno obrnila k Harryju. Upala je, da njene oči ne izdajajo kakršnega koli opravičila. "Kako si spal?" je vprašala nekam v njegovo glavo, saj se je izogibala njegovemu pogledu. Zaprla je oči. Ni prenesla več. Bilo ji je žal za včeraj, a tega niti podrazno ni hotela povedati. Ali pač...? "Jaz veš...." je zajemala sapo. Ne! Ne sme povedati nič! Ugriznila se je v ustnico, tako močno, da jo je prav zapeklo. "... ahm... jaz mislim, da bo kmalu konec zajtrka.... ali pač... ne. Skozi okna je privršalo ogromno sov. Rain je debelo pogledala, ko je ena priletela naravnost k njej. Perje je bilo karamelne barve, oči pa so se ji neizmerno svetlikale. Pred Rain je iz ljuna odvrgla pismo. Ta ga je z gnusom razprla. "Ljubica!" je z gnusom tiho prebrala. "Srece, kako si? Se počutiš dobro? Je postelja v redu? Si že odkrila prijatelje? Si... blablabla...." je zamrmrala Rain zmečkala pismo in pograbila čašo, vanjo natočila bučni sok in nato v tega vrgla pismo. Nejevolno se je namrščila in se obrnila k Harryju.

Celo noč je buljil v strop in se trudil zaspati. Poskusil je vse. Celo štetje sov! Vendar ni pomagalo prav nič. Pred očmi mu je stalno begala le ena podoba, le en obraz. Njen presenečeni izraz, ko mu je padla v naročje. Ali pa takrat, ko se je tako vražje nasmehnila. Čez čas je imel občutek, kot da je njen obraz še na stropu. Meša se mi. Je pomislil in se obrnil na trebuh, tako da je imel obraz zakopan v blazino. Prav do jutra ni zatisnil očesa. Zjutraj je bil prvi pokonci in prvi pri spolzgadovski mizi. In kot da celotna noč brez spanca ne bi bila dovolj, se je, ko je ravno nameraval pričeti jesti, usedla poleg njega. V trenutku ga je minil ves tek. Mislil je, da ji je všeč, vendar ga je zvečer tako nesramno nadrla, da je spremenil svoje mnenje. Mračno je usmeril svoj pogled v krožnik in se jo trudil odmisliti. Nenadoma mu je zaželela dobro jutro, an njegovo presenečenje. Obrnil se je k njej in ni mogel skriti presenečenja. In poleg tega je izgledala tako privlačna, z razmršenimi lasmi in...rdečimi očmi ter podočnjaki? Očitno tudi ona ni spala. Ko je opazila njegov pogled se je hitro obrnila stran, vendar je bilo prepozno. Videl je. Tiho jo je pozdravil nazaj »Jutro.«njegov glas je bil popolnoma hripav in glasilke so ga bolele. Namrščil se je in spil kozarec bučnega soka. Videl je, kako je zopet odprla usta, kot da bi nameravala nekaj reči, vendar je nato zopet utihnila in pogledala stran. Potem je videl kako strmi v listek pred sabo in se zavedel, da je prav enak tudi pred njim. Ogledal si je, kaj naj bi to bilo, ko je Rain spregovorila in je ugotovil, da gre za njihov urnik. Za prvo uro so imeli uroke s Pihpuffovci. Zadovoljno je pritrdil njenemu predlogu o tem, da jih bodo pravili v jok. Njegove oči so hitro prebrale še preostanek listka. Urnik je bil malce beden. Tedaj se je njegova sogovornica obrnila k njemu in ga vprašala kako je spal. Že ga je prijelo, da bi rekel v redu, vendar je mali hudiček v njegovi glavi zadnji trenutek spremenil besede »Tako kot ti.«in jo malce mračno pogledal. Nekaj je začela momljati o koncu zajtrka, ko so skozi okna pridrle množice sov in se usule na mizo. Svoje starše je Harry prosil, naj mu ne pošiljajo ničesar. Očitno to Rain ni uspelo, saj je pred njo pristala ptica s pismom. Rain ga je pričela brati z vidnim zaničevanjem na obrazu, nato pa ga je uničila v kozarcu bučnega soka. »Kruto.«je na kratko pripomnil in ji ponudil roko. Potegnil jo je s klopi na kateri sta sedela in skupaj sta se odpravila proti učilnici za uroke.

Besno ga je gledala in se komaj uprla, d aga ni ugriznila v roko, ki je pogladila njeno lice. In potem si je slavček še drznil vprašati, kaj se je zgodilo z njenim prstom! "Veš kaj," je vzvišeno rekla s predirljivim glasom, "dobro veš kaj se je zgodilo. In prosim da za božjo voljo to poraviš! Ti si kriv če imaš vse tako trdo!" Zajela je sapo ob njegovem naravnost prostaškem vprašanju, za katerega je slutila, da ni bil namenjen njegovim trebušnim mišicam. "Pa ne, da si zadela ob kaj trdega?" Besno je priprla oči in mu hotela vrniti z dobro namero sarkazma, ko je pomigal z boki. Dobesedno debelo ga je pogledala in se nato neustaljivo, z zdravo roko dotaknila njegovega predela, kjer bi se pri ženski nahajali jajčnki. "Brzdaj svoje hormone," mu je svetovala in nato opazovala, kako je vstal. Res je imel pod hlačami nekaj napetega ampak...
Kujala se je in nato je osvežen in v vsem svojem blišču prišel v sobo. Nejevolno ga je prestrelila s pogledom. "Ob tebi se počtim kot kakšna beračica," je zagodrnjala. "Toliko lepši si od mene. To ni več pravično, in seveda, gospod Veliki, ali sedaj bi lahko okronala z gospodom KiImaVelikega ne bo počakal, da bi se njegova ljubica oprhala. Kje pa." Jeznose je namrdnila in prijel jo je za zdravo roko ter odšla sta na zajtrk. "Niti oblečena nisem v uniformo Harry," je protestirala in si šla z roko skozi lase. Zarežala se je, ko je videla mizo, polno fantov, a nikjer nobenega dekleta. Še vedno so namreč omamljene ležale v dnevni sobi. Fantje so veselo pozdravili šolskega prvaka, torej Harryja, nato pa so nekoliko previdno, a z neko željo pozdravili Rain ki jih je utišala z zlobnim tonom. "Utihnite." Besno se je usedla na klop zraven svojega dragega Harryja, ki je bil očitno zadovoljen s sabo, kot le kdaj. Jezno je bolščala vanj, nato pa mu pokazala razbolečo roko. "Ta roka je zadela ob nekaj trdega. Popravi in boš dobil za noč čarovnic strasten poljub. Samo popavi!" je zarenčala. Fantje so si že izmenjali žvižge, Rain pa je samo prijela kozarec nekega fantiča ter ga vrgla nekomu v glavo. "Če ima še kdo kakšen komentar, naj drugi priskrbi kozarce od vilincev, da mu jih bom zmetala v glavo." Jezna se je spet obrnila k Harryju. "Prosim ljubi. Nato pa lahko poveš, kaj si tako perverznega sanjal, da tvoj spodnji del ni ostal miren." Zlobno ga je pogledala in se mu namsmehnila.

Zavil je z ocmi nad njenimi zlobnimi pripomabami in si namazal toast s kikirikijevim maslom. Zadovoljno je ugriznil vanj in nato skoraj izpljunil grizljaj, ko ga je spet nagovorila "daj no, popravi moj prst, pa ti naklonim strasten poljub.". Slisal je, kako ostali fantje zvizgajo, vendar jih je veselo ignoriral in jim je namenil le grozljivo resen, utihnite pogled. Zazrl se je v Rain in pomigal z obrvmi, nato pa je izvlekel palico in se z njo dotaknil njenega prsta. Zaprl je oci in se skoncentriral, nato pa je nekaj zasepetal in malce zamahnil. V raininem prstu je skrtnilo in vse je bilo zopet na svojem mestu. Zlobno se je nasmehnil in dejal "dolzna si mi."

Slisal je njeno naslednjo pikro pripombo, ki je priletela naravnost v njegovo uho. Pogledal jo je, kot da bi imela tri oci in pet nog, nato pa se je odkasljal in ji prav tako zlobno odvrnil "sanjal sem dez."in nato naredil pozirek bucnega soka. Tedaj se je mimo privalil Toastwamp in jim v roke potisnil posebne urnike. Na hitro ga je osinil s pogledom in nato dejal "no, draggi moj dezek, greva se preoblec. Zabava bo.". Vstal je in jo nezno potegnil za seboj.

Zopet sta bila v spolzgadovski dnevni sobi in harry je spustil njeno roko. "Se vidiva."ji je sepnil na uho, nato pa izginil v fantovske spalnice. Nase je spravil belo srajco s poskrobljenim ovratnikom, crn suknjic in crne hlace, nato pa si je zavezal se crnega metuljcka. Pobrskal je po nekaj knjigah z uroki in nato v palico previdno shranil preobleko za neuradno zabavo, ki je bila sestavljena iz kavbojk in napol odpete crne srajce. Vrnil se je v dnevno sobo in cakal na rain.

Že je videla, kako se je naravnost navdušeno odzval. Rain mu je namenila hladen pogled in pomigala z roko, da jo je zabolela. "Čakam, srči." Kot je pričakovala je navdušeno vzel palico, ter se nato skoncentriral in ji popravil prst. "Hvala, ljubček," je dahnila, nato pa ga poljubila na lice. "Vem da sem ti dolžna. In vem, da boš potem zahteval še več kot samo to, samo ti ne bom pustila," je zažvrgolela in si postregla z grozdjem. Med tem, ko je jedla ji je Harry precej zlobno odgovoril na vprašanje o sanjah. "Sanjal sem dež." Njeni možgani so takoj registrirali, o čem je govoril in namrdnila se je. "Dež je bil verjetno tudi pomankljivo oblečen, ne?" Ko pa je ujela njegov pogled se je skoraj zadušila z grozdjem. "Ali pa sploh ni bil oblečen," je mračno zamrmrala bolj sebi kot njemu. Toastwamp je poplesal naokoli s svojim zamaščenim trebuhom in pred Rain je pristalo vabilo in poseben urnik. Zamislila se je in nato je vse skupaj prekinil Harry. "No, dragi moj dežek, greva se preobleč. Zabava bo." Nasmehnila se je in vstala z njim. Vsaj enkrat ne bo nosila trapastih uniform. Ob tej misli se je zlobno zarežala.

"Se vidiva," ji je Harry šepnil s svojim sladkim glasom v uho v dnevni sobi, nato pa je izginil gor. Rain je zavzdihnila in se skidala v sobo ter odšla pod tuš. Ko je prišla ven, je pograbila palico, ter z njo v hitrem postopku posušila in razčesala lase naenkrat. Njeni karamelni lasje so bili valoviti, in niti slučajno ji ni padlo na pamet, da bi karkoli delala iz njih celega boga. S palico je potegnila čez obraz, da je koža postala čista, čeprav tudi sama ni imela že tako ali tako kakšne težave s tem. Sploh ni komplicirala prav preveč z ličili, le nekoliko temnejše obrobljene oči je imela in maskaro in to je bilo to. In kar se ji e res gabilo so bile dolge, svečane obleke, ki jih bodo študentje ZAGOTOVO navlekli nase. Ona je pobrskala in našla majico z globokim izrezom, ki je delovala, kot bi bila narejena iz časopisa, saj je imela povsod nepomemben tisk in rahlo sivkasto podlago časopisa. Na njej so se nepomembne podobe premikale, in nekatere precej nemo klele, saj so bile presej raztegnjene in upognjene, saj Rainin dekolte niti ni bil ravno nedolžna zadeva z majhno košarico. Nato je nase povlekla kratke, črne, jeans hlače, ki so ji komaj zakrivale zadnjico. Obula je svoje črne All starke in nato odšla dol. Harry jo je čakal dol, ves urejen a Rain je prekleto slutila, da nekaj vseeno skriva. Objela ga je in se z ustnicami dotaknila njegovega nosu. "Ljubček, najlepši si. Sedaj pa pojdiva," mu je šepnila in ga potegnila za roko.

Stopila sta na začetek topnic in Rain je preverila situacijo. Okoli so plesale buče, videla je neko glasbeno skupino, zabava se je precej razživela. Ko je gledala ostale, ki so bili tako prekleto polizani ji je šlo na brukanje. "Harry, prekleto vesela sem, da imam tebe," je nejeverno prhnila ob nekaterih sošolcih ki so se osladno nasmihali, kot bi ravnokar plesali latinsko-amriški ples. Njen Harry je bil najlepši. Lepši kot katerikoli drug. "Harry, pojdiva plesat," je razživeto rekla Rain. Obrnila se je k njemu. "Vem da sem tidolžna nekaj blazno pomembnega. Ampak vseeno." Povlekla ga je med množico razgretih učencev in učenk.

Ko se je prikazala dol po stopnicah ji je zlobno pomeziknil in zazvizgal. "njami, prav pojedel bi te."ji je zasepetal na uho. Bila je naravnost osupljiva. In njen dekolte je kot magnet privlacil njegov pogled vso pot navzdol. Niti trudil se ni, da bi skrival, kako mu je vsec globoki irez, ki je ocarljivo razkazoval kar nekaj prej neopazene koze.

Prisla sta v veliko dvorano, kjer ni bilo miz, temvec samo lebdece buce in svece. Tam je ze bil oder, na katerem so veselo nabijale sojenice, najboljsi carovniski bend. Harry je zadovoljno kimal z glavo v ritmu glasbe. Rain ga je zgrabila za roko in ga povlekla na plesisce. Harry jo je objel okoli pasu in ze sta se spustila v hiter foxtrot. Kamlu je ugotovil, da je odlicna soplesalka in ko sta se zagrizla v tango, je izkoristil to dejstvo. Z raznimi prijemi za stegno in spuscanju proti tlom je razgreval vroce ozracje med njima.

Nasmehnila se je ob tem, ko je čutila njegov pogled na njenem dekolteju. "Harry," ga je v opozorilo rahlo za šalo pozvala Rain. "Tole pasenje oči na mojem dekolteju boš plačal." Nasmehnila se je in se zlobno narežala njegovemu hitremu odzviu, torej objemu okoli pasu. Vžgala sta precej divji ples, od katerega samega je imela Rain kar posluh. Harry pa tudi. In nato sta začela z bolj umazanimi plesi. Bil je v bistvu kar tango. Z nasmeškom "ugotovila sem kaj ciljaš" je pogledala Harryja, ki jo je veselo načel prijemati za stegna in vzigovati njeno nogo, ko jo je nagnil nazaj. Rain mu je vrnila izzivalen nasmešek ter svoje telo pritisnila ob njegovega. V njeni glavi je precej divjalo od vsega. Včeraj nedolžen poljub sedaj pa... tole? Hah. Z ustnicami se je kratko dotaknila njegovih, nato pa sta se divje obračala in plesala. Rainina roka, ki bi morala počivati na njegovem ramenu je zdrsnila navzdol po njegovem hrbtu, ter se ustavila na križu, tik nad njegovo čvrto, lepo zadnjico. "Če bi me pojedel ne bi bila več cela, oziroma me ne bi sploh bilo," je sedaj pripomnila na tisto v dnevni sobi. Ko se je zavrtela nova glasba, se je ustavila in mu šepnila: "Čakaj, nekaj sem ti obljubila, srček, veš." Nato ga je nežno povlekla za roko, ter se z njim skrila za bar z nealkoholnimi pijačami. Nežno ga je pritisnila na zid, stopila na prste in se z ustnicami staknila z njegovimi. Najprej je bil poljub navaden, nato pa ja odprla svoja usta, ter z jezikom nežno odprla njegova. Nežno mu je pogrizljala spodnjo ustnico, nato pa mu jo obliznila z jezikom. Roke je ovila okoli njega in ga še močneje poljubila.

Medtem ko sta izvajala svoj umazani ples se je rain bolj prizela k njemu. Z zlobnimi nasmeski in pripombami sta nadaljevala po plesiscu in bila delezna mnogih ogorcenih pogledov tako s strani piflarckov kot uciteljev. Enemu, ki mu je se posebej zameril je pokazal jezik in ga spotaknil, da je pogrnil naravnost na svojo spolesalko. Privoscljivo se je nasmehnil in odplesal dalje.
Cez kake pol ure se je rain spomnila svojega dolga njemu in zvlekla ga je za pult s pijacami. Naslonila ga je ob steno, pravzaprav ga je bolj trescila. Priprla je oci, se dvignila na prste in ga nezno poljubila. Ze cez nekaj trenutkov je svoje ustnice razprla in Harry je zadovoljno sprejel ponudbo. Zaliznil jo je polno na usta in uzival v prepletu njunih jezikov. Ugriznila ga je v spodnjo ustnico in majcen stok se je izvil iz njegovih prsi. Potegnil jo je blizje k sebi in jo nato pritisnil ob sank. Sedaj sta bila njuna polozaja obrnjena in z zlobnim nasmeskom jo je zopet poljubil. To je bil pravi uzitek in cutil je, kako postaja trsi. Eh, pa kaj,je pomislil. Dvignil jo je na pult in jo poljubil na ustnice, nato pa zdsnil na vrat.

4. letnik-Novoletna zabava

V sivkastih, oprijetih, karirastih hlačah in sivo majico, ki je imela v sredi grb Spolzgada je vstopila v Veliko dvorano. Okoli njenih ramen je bil skoraj črn bolero z dolgimi rokavi in okoli vratu ji je plapolala svetlo siva ruta. Pri stopnicah je zagledala Harryja in njen nasmeh je bil še bolj nežen. Bil je čudovit in popoln. Spet se je precej spremenil in tudi Rain ni več ostala pritlehna. Imela je celo 172 centimetrov. Harry pa še več. Taaako omamno lep. "Živjo, ljubček," ga je nežno pozdravila in ga nežno poljubila na ustnice. "Naravnost čudovit si. Omamen," se je tiho zahehetala in ga prijela za roko ter popeljala do miz, ki se bodo po večerji in nazdravljanju odmaknile in nastal bo divji žur. Obrnila se je k Harryju. "Prihranila ti bom mesto, ti pa prosim skoči tamle na pult po šampanjec." Nežno ga je porinila proti pultom in mu namenila mižik ter zasedla mesto in ko se je zraven hotel usesti nek kreten ga je grdo pogledala. "O, ne. Tule je Harry," je glasno dejala, da je vsem dala veeti, naj ne poskušajo. Spolzgadovec je hitro pobral šila in kopita, saj se z Rain ponavadi ni bilo dobro prepirati, s Harryjem pa še manj če je silil vanjo. Nasmehnila se je in se obrnila vstran, ko jo je neka sošolka nekaj vprašala. "Ne, poglej Ann, ta urok..." je pričela razlagati, hladno in strokovno. Ni opazila poblisk bledih, svetlih las, ki so nekaj majhnega, prozornega vlile v Harryjevo čašo. Rain se je obrnila in sumničavo pogledovala okoli a ni našla premika, ki ga je začutila za sabo. Zagledala je Harryja in pomahala mu je, da bi ji prisedel.

Stal je ob vznozju stopnic in cakal na svojo spremljevalko. Bila je najlepsa punca na soli, njegov osebni dez, ki jevecino ostalih fantov uspel zastrupiti z eno samo besedo, njemu pa je namenjal vroce poljube. Saj, ne, da bi imel kaj proti. Koncno se je rikazala na vrhu stopnic, visoka, prelepa in neverjetno privlacna. Da bi jo malce zbodel si je narejeno pridrzal celjust, da mu ne bi padla na tla. Prisla je do njega in ga pozdravila "zivjo, ljubcek."nasmehnil se je in ji vrnil nezni poljub. Odkar sta se lani precej zapletla na zabavi za noc carovnic, sta bila veliko bolj pazljiva, saj sta se zavedala, cesa sta zmozna. Svojo roko je ovil okoli njenih bokov in prisla sta v veliko dvorano. Bila je praznicno novoletno okrasena, polna luck in svetlecih se ornamentov, za katere je bilo Harryu popolnoma vseeno. Rain ga je poslala po sampanjec in mu nato nagajivo pomeziknila. Zavil je z ocmi in se odpravil po pijaco.

Ceprav sta bila bolj pazljiva in zadrzana, sta si za zabave in praznike se vedno malce privoscila. V kaksnem umirjenem, privatnem koticku sta se zaljubljeno in ne vedno nezno zalizovala do onemoglosti. Vendar nikoli nista sla dlje od tega. Prisel je do pulta in v tenutku, ko so bili ucitelji nepazljivi, izmaknil steklenico sampanjca, ki je bila drugace dovoljena le sedmim letnikom. Vrnil se je za mizo, kjer mu je rain cuvala prostor. Poljubil jo je na lice in nato izpod plasca izvlekel steklenico. Pomigal je z obrvmi in nato obema nalil. Pogledal jo je v oci in zasepetal "ljubim te, Rain. Srecno novo leto."nazdravila sta, nato pa nagnila kozarca in ju izpraznila na eks.

Ko je prišel do nje se mu je nasmehnila in opazila, kako je nekaj tovoril pod plaščem. Šlo ji je na smeh in zavzdihnila je. Svoje mehke, hladne ustnice je prislonil na njeno lice. Razkuštrala mu je lase in nato opazovala kako je potegnil steklenico in pomigal z obrvmi, pod katerimi so čepele lepe, močne, zelene, čudovite oči, za katere bi vsaka ženska ubijala da bi jo gledal z njimi na tak način, kot je njo. Nalil jima je in se nato usedel na klop. Nato je tiho zašepetal: "Ljubim te, Rain. Srečno novo leto." Občudovala je, kadar je to rekel. Tako gladko in lepo. Zakaj mu ona tega ni mogla tako naravnost povedati? Da ga ljubi namreč... Morda zato, ker ni znala odgovoriti preprosto enako, bila je omejena, ampak hvala Merlinu je Harry čutil skozi dejanja kako prekleto ga ljubi. Tiho mu je odvrnila: "Tudi jaz tebe." Bilo je težko, a je toliko lahko odgovorila. "Srečno novo leto, srček." Nato sta na dušek spila in Rain je počasi odložila prazno čašo ter pogledala Harryja v oči. V njegovih očeh je... Kaj? Debelo je pogledala. Kako mu je to uspelo? Kot bi videla v njih pobliskniti rahlo, drobno, roza(!!!) srce. "Harry," je previdno rekla in mu pomahala pred očmi. Kot ne bi bil sposoben videti. Napol blazen pogled. Namrščila se je in pogledala okoli. Nič se ni dogajalo. No, razen Mary je tako kot vedno imela tisti nagravžen nasmešek, vzvišen in neumen, a zdaj se je vsaj bala Rain. Pogledala je k Harryju in ostro dvignila obrv, v premisleku, kaj se gre.

Odlozil je kozarec in se ravno se uspel nasmehniti, ko mu je obraz okamenel in vse misli na to, da bi se potem, zgodaj zjutraj, po divji novoletni zabavi zalizoval z rain v kakem mirnem koticku, so mu izpuhtele iz glave. Tako kot tudi vse ostalo, kar je vkljucevalo njo. Nenadoma je ugotovil, da je ostal brez skoraj treh let spomina. Nejeverno je premeril neznano praznino, nato pa se mu je pred oci vrinila ena sama zelja. Mary? Od kdaj pa si je zelel nj...nekaj v mislih je to ostro prekinilo in nenadoma je zacutil kot da bi viljen obcutek, da mu je blondinka zelo vsec. Ozrl se je po veliko dvorani in pri tem popolnoma ignoriral dekle pred seboj. Kaj ji ni bilo ime Ra...zopet ga je nekaj ostro prekinilo in tedaj je zagledal osebo, ki si jo je nekako, da se sam ni vedel zakaj, zelel poiskati.

Tam je stala, neprivlacna v cenenem, skoraj vlacugarskem minikrilcu in zelo globoko izrezani svetleci se bluzi. Imela je precej mascobe okoli trebuha, pa tudi na njenih zajetnih stegnih je bilo tega precej. Kolikor je pomnil mu to nikdar ni bilo vsec. In njen obraz so obrobljali platinasto blond lasje. Imela je strasansko napudrano kozo in dve kili licil na vekah in ustnicah. Imela je vodeno modre, bledikave oci, ki sploh niso bile lepe. Vstal je s klopce in se skoraj kot robot priblizal mary. Ona je ze cakaala tam s privoscljivim nasmeskom na obrazu in zrla nekam preko njegovega ramena. Prijela ga je za roko in ga mastno poljubila, ob cemer mu je v nosnice priplaval njen ogabni parfum. Na ustnicah in na obrazu mu je ostala debela sled licil in sminke. Premeril je barbiko in jo nto zaradi nekega cudnega impulza, ki je prisel kar od nekod, prijel za roko. Pocutil se je, kot da bi njegov um nekdo odklopil od njegovega telesa in v harrya priklopil nek vsiljen um, ki je njemu prepreceval misljenje na ra.., spodbujal pa je mary. Vedel je, da mu je mary nekaj podtaknila v pijaco, vendar je do tega prisel prepozno.

Gledala ga je, nejeverno in opazovala kako se mu je v očeh spreminjalo. Bil je odsoten. Še vedno je buljila vanj, ko je pogledal okoli po dvorani in njegov pogled se mu je ustavil na... Mary?! Popolnoma šokirano ga je opazovala, pri vsem cukanju za njegov rokav pa jo je ignoriral. Namrščila je obrvi. Harry je vstal, hladno, čudno. In odšel proti njej. Spet je gledala. Morda jo bo napadel ali karkoli... ampak taki odziv... kot je bilo... TOLE?! Opazila je Maryjin privoščljiv pogled, ki ga je naperjala vanjo in Rain jo je pogledala še bolj hladno, nato pa se zavedala, zakaj jo je tako gledala. Prekleto upravičeno. Bila je edina stvar, ki jo lahko prizadane. In ki je nevajena tega. Edino v kar je verjela, se čutila močno, je bila to, da sta bila s Harryjem. Človekom, ki si ga je želela vsaka. Z napol odprtimi usti je pogledovala njiju in nato ga je potegnila k sebi in poljubila. V trenutku je imela občutek, da se vse ruši. Dvorana, ona, vse. Kot kupček iz kart. Le da je bolelo. Vanjo je udarila močna, mučna boločina, a bila je okamenela, prisesana na tla na katerih je stala. Čutila je, kot bi ji srce razpadlo napol, kot da del nje ne bi več obstajal. Da ne bi več živela. Kot bi bila popolnoma brez smisla. Hotela je zajeti sapo, a ni mogla. Nekaj ji je zaustavljalo dihati. Okoli njenega pogleda je bila črnina tema, videla je le svoj največji strah, svojo največjo bolečino, v to, da ne more verjeti. Ni bila sposobna razmišljati, iti pomisliti, če je vse skupaj sploh res; Harry ne ljubi nje. Nikoli je ni. Zakaj je bila tako naivna? Zakaj si je domišljala, da bo izbral njo, da bo z njo, z nekim popolnoma navadnim dekletom, če pa ima lahko popolne barbike, ki so že napol vlačuge? Zavedala se je, da stoji. Pred sabo ni videla smisla, ničesar. Bila je samo tukaj. Obrnila se je in odšla iz dvorane, skoraj tekla, ko jo je ujel za dlan neki Spolzgadovec, predstavnik študentov. "Rain, kaj je narobe?" je vprašal. "Sedaj vidiš, kakšen je gospod Arkhen. Sedaj vidiš, da si lahko s komurkoli bolj pomembnem. Z mano recimo." Njen pogled je bil prazen. Zaprla je oči. "Spokaj, ali pa te ubijem. Resno ti govorim." Njen glas se je tresel, bil je uničen, zlomljen. "Oh, daj no Rain," se je zahihital. "Vem kaj hočeš no." Rain se je obrnila in pospešila korak. Prijel jo je za roko in nato je Est prevzel impulz. Z roko je segla v žep, in ko se je obrnila, je na njenem obrazu gibal blazen, morilski pogled. "Curuccio!" Vrglo ga je po tleh in ko je pritekel njegov pajdaš da bi mu pomagal je namerila hladno palico vanj. Začel se je daviti in zvijati po tleh tako kot drugi. Tistega pod kletvijo križanih je pobrala in ga s pestjo usekala po obrazu. "Najraje bi te ubila. Košček za koščkom. Ali pa bi vate samo zašepetala besedi. Prva se začne na Avada... Naprej veš." Vrgla ga je po tleh in nato usmerila palico v učitelje. "Pozabate!" Vse so postali medli in se niso spominjali preteklega dogodka. Rain je spet zagledala Mary in Harryja, ki jo je držal za roko. Nato je začutila nekaj toplega na licih. Obrnila se je in stekla navzgor. In skoraj pobila vse kar ji je prišlo pod noge. Brcnila je tudi Filchevo mačko Norris. Stekla je v deklišče spalnice, se zaklenila v stranišče in padla na tla. Z glavo je udarila ob ploščice in zraven težko dihala. Jok se ji je razlival, padala je in se udarila še v senco ob stranišče in si prebila glavo. Obležala je na ploščicah, mrtva, umrla, odmrla. Zavržena, uničena, poteptana. Iz nje so vrele tople solze, njeno telo je drhtelo in komaj je dihala. Edina oseba, ki jo je imela rada, jo ljubila, ki je bila ogromen del nje, brez katerega ni mogla obstajati, jo je le izigrala. Da bi dobila nekaj več, da bi jo prizadela, kar jo nedvomno je. In še nekaj več. Uničila jo je. Njeno telo se je začelo zares tresti Panično je obračala glavo in se skoraj zadušila. Še vedno je držala palico v rokah in ta je, uničena kot njena lastnica, začela nanjo spuščati omamne uroke, boleče uroke. Želeli sta umreti. Tako ona kot Rain. Palica ji je delala rane na zapestju povsod. In ji v telo spuščala substance, ki jih nikoli ne bi poskusila. Ki uničujejo. A ta trenutek so bile tako prekleto pomirjajoče. Edini cilj. Edino vse. Njene oči so postajale medle, palica ji je vse bolj večala in delala rane. Postajaale so črne, polne drog in vsega, kar je prišlo pod njene obrambne mehanizme. Nato je Rain omotična vstala. i bila sposobna stati, a je nekako uspela. Odmajala se je ven, odklenila vrata. Iz njih je prišla popolnoma druga oseba, kot je vstopila skozi njih. Pri strani glave ji je tekla kri, na rokah, na notranji in zunanji strani je bila prekrita z ranami, iz katerih je od drog mazolela temna kri. Pod očmi je takoj dobila kolobarje, bila je bleda in popolnoma v šoku. Ni mogla verjeti, kako hitro jo je to spravilo s tira. Iz njenih oči so tekle slane solze, ki so jo pekle. Nikogar še ni bilo in kakor hitro je v tem stanju mogla, je odšla v KŽTD.

Vstopila je v temačno sobo, pusto, brez življenja. Tam je bil kavč in zvila se je nanj v klopčič. Pred sabo je imela inekcijske igle, napoljene s heroinom. Obraz je zakopala v kavč in iz oči so ji še bolj vdrle solze. In zaspala je... Spala je dolgo, kričala in jokala, verjetno je prespala veliko ur, a ni imela mirnega spanca. Njegov obraz, žalost in jeza. In uničenje.


((hah, močn je ta napoj ampak ma vrjetn kratko učinkovitost xD torej... u kžtd torej...))