Dnevna soba

Predstavnik njihovega doma je bil visok, neumen in bahav cepec, ki jih je po ječah vodil kot povorko dojenčkov. Do njih se je obnašal prekleto pokroviteljsko in nesramno, ustavljal pa se je ob vsaki neumni sliki na njihovi poti, kar jo je podaljšalo za dobre četrt ure. Harryju se je dobesedno že kadilo iz ušes, ko so končno prišli pred vhod v Spolzgad. Vhod je bil zamaskiran z velikim kamnitim stebrom, ki je izgledal tako kot vsi preostali stebri v tem delu ječ. Namrščeno je čakal, da bo predstavnik končno izustil geslo, ki jih bo oprostilo njegove bližine. Takoj, ko je predstavnik rekel geslo se je stena razmaknila in Harry je skupaj z Rain stekel skozi prehod. Kmalu sta dosegla dnevno sobo, ki presenetljivo sploh ni bila tako zapolnjena. Ostali prvošolci so se razpršili naokoli in se posedli na fotelje. Harry se je približal enemu izmed zasedenih kavčev in namenil hladen pogled majhnemu fantku, ki je sedel tam. Ta je skočil pokonci in pobegnil tako hitro, da je za njim ostal le obris v zraku. Rain ga je za rokav plašča potegnila na fotelj in Harry se je zadovoljno sesedel na mehke blazine poleg nje. Na kotičkih njenih ustnic je poplesoval izzivalen nasmešek, ko ga je vprašala, če že misli iti spat. Vrnil ji je provokativni nasmeh, s katerim je razkril svoje bele, ostre zobe. »Seveda ne. Dosti prezgodaj je za kaj takega. Poleg tega...«za trenutek je obstal in jo pogledal izpod obrvi »...ne bi mogel spati.«. Potem si je z nog potegnil čevlje in noge lagodno dal na fotelj. Ves čas jo je spremljal s pogledom in ves čas mu je na ustnicah igral nasmešek nadvse zlobne narave. Z glavo se je naslonil nazaj in jo še vedno gledal.

Njegov odgovor je sprožil njen srepeč pogled, ki se ga ni mogla znebiti, tudi če bi se ga hotla. "A tako? Zakaj ne?" Ugriznila se je v jezik, saj je vedela, da bi bilo bolje, če bi bila tiho. Pogledala je v tla in butnila z nogo ob slednja od same jeze nad svojimi prehitrimi izjavami, ki jih je v bistvu hotela obdržati zase. "Pozabi," je zamrmrala in opazovala, kako je sezul čevlje in svoje noge dal na fotelj. Rain je ogorčeno že zajela sapo, a je tokrat pravočasno odmaknila svoj pogled. Prsti, s katerimi naj bi si odvezala allstarke, so se ji neprestano zapletali zaradi živčnosti, ki je polnila njeno telo. Čutila je, kako jo v hrbet reže njegov pogled. Iz besa je potresla z nogo, da je čevelj padel v glavo nekemu robatemu prvošolčku, s katerim po vsej možnosti ni bilo dobro češenj zobati. Že se je narepenčil in hotel Est nadreti kar tam, ko mu je ona poslala ubijalski pogled. "Utihni ti tele neumno!" je siknila proti njemu, da je postal ves zaripel v obraz, a je vseeno utihnil. Na koncu je izgubila potrplenje in energično se je zasukala ter pogledala v Harryjeve strupeno zelene oči. Napol obupano, napol jezno je zatulila: "Pa kaj buljiš?! Ste vsi fantje znoreli?!" Spet je odprla usta, a iz sebe ni spravila ničesar več, saj jo je potegnilo v njegove oči. Besno je vstala in se pognala po stopnicah v dekličko spalnico, da bi našla učbenik za napoje.

Preden je spet stopila v dnevno sobo, se ji je nekaj posvetlikalo. Lahko... Lahko bi sprejela Harryjevo izzivanje. Zakaj tudi ona ne bi bila taka? Navsezadnje ji je bil všeč. 'Stara si eajst let.' ji je v glavi siknil glasek. 'Me ne zanima.' Prek ust se ji je zarisal zloben smehljaj in odpela si je figo, da so se ji valoviti lasje usuli čez ramena. Vdihnila je in stopila v dnevno sobo. Prek ust se ji je zarisal neverjetno izzivalen nasmešek, ki so ga verjetno premogli le Spolzgadovci. "Nazaj," je živahno oznanila Harryju in mu pomežiknila. Vrgla se je v fotelj in nato jo je prešinilo. Obrila se je in se naslonila na črnolasčeve noge. "Saj te ne moti ne? Tu je veliko bolj udobno." Poslala mu je sladek nasmešek in odprla knjigo. Udobno se je ugnezdila a njegove noge in si začela mrmrati melodijo neke pesmi. "Hm... Zakaj zaboga bomo rabili ta napoj? Napoj kašlja mislim. Hm... Piše, da učinkuje samo na določen osebek, če mu dodaš noter del le tega na primer lase." Namuznjeno je prhnila skozi nosnice. "To bom naredila tebi, tako da se kar pripravi." Zlobno ga je pogledala in se obrnila, da je s trebuhom ležala na fotelju in pri strani komolec naslonila na Harryjeva kolena. Svoje oči je zavrtala v njegovem. "Potem boš pa kihaaaal," je zažvrgolela in se nasmehnila. Čeprav je bila zunaj tako brezbrižna do vsega, je v notranjosti čutila zbodljaje in srce ji je bilo kot noro. Bil je zapeljiv v vseh pogledih, kar ona ne bo nikoli. Prisegla je, da je že opazila šepetajoče in hihitajoče deklice, ki so bile tudi iz starejših letnikov, ter so navdušeno s prstom kazale nanj. Res je bil videti starejši. 13 let vsaj. Tudi ona ni bila videti ravno mlada, primerna svoji starosti, a je bila zato zelo, zelo, zelo suha. In vsaj zdelo se ji je, da ona ni niti najmanj privlačna. Bila je suha in čudna. Tako se je videla ona in morda je taka tudi bila.

Ni si mogel pomagati, a nasmešek se mu je le še bolj raztegnil preko obraza, ko je Rain bleknila »A tako? Zakaj ne?«. Videl je, kako se je besno ugriznila v jezik, ker je rekla preveč. Sklonila se je in si pričela odvezovati allstarke, medtem ko so se ji prsti divje zapletali, tako da je porabila pol več časa kot bi ga drugače. Še vedno smejoč se, je odvrnil »Trikrat ugibaj.«pri tem je njegov glas pridobil na žametnem podtonu. Sam sebi se je začudil, a tega navzven ni pokazal. Od kje je pršel ta ton? Še sam ni vedel, a hkrati mu je bilo precej vseeno. Edino, kar ga je trenutno zanimalo, je bilo dekle pred njim. Čevelj ji je končno odletel z noge in treščil v glavo nekega grobega, nevarno izgledajočega prvošolca. Ta se je ravno pričel repenčiti, ko mu je Est siknila nekaj nesramnih besed in se je kar potuhnil. Nato se je sunkovito obrnila k njemu in ga srepo pogledala, kot da bi bil on kriv za vse skupaj. Kar je verjetno bil. Posredno. Še en nasmeh mu je zaigral na ustnicah. Nenadoma je Rain planila na nago in divje oddirjala navzgor, v dekliške spalnice.

S prsti je tapkal ob rob fotelja in štel sekunde, ki jih bo porabila, da pride nazaj dol. Ko se je zopet pojavila na stopnicah, so bili njeni lasje spuščeni. Valovali so ji preko ramen in se ji razlivali po hrbtu. Harry je s težavo zadržal spodnjo čeljust, da mu ne bi odreagirala. Ozrl se je po sobi in videl mnogo drugih fantov, ki niso bili vsi prvošolci, kako strmijo vanjo. Približala se je kavču in na ustnicah se ji je poigraval, leden, izzivalen nasmešek. »Nazaj.«je veselo dejala in se vrgla na fotelj poleg njega. Debelo je pogoltnil, ko se je brez vsakršnih problemov naslonila na njegove noge na videz brezbrižno odprla knjigo. Harry je z zanimanjem preučeval spremembo v njenem obnašanju. Prej je bila tako živčna, sedaj pa...Potem se mu je posvetilo. Igrala je njegovo igro. Sprejela je izziv in mu je sedaj vračala udarec. Tudi prav. Ni imel prav nič proti, vsekakor da ne. Medtem, ko so mu misli odplavale, je preslišal eno izmed njenih vprašanj. Ni dvomil, da se je od njega kar cedil sarkazem. S strupenim nasmehom na ustnicah je dejala "Hm... Zakaj za boga bomo rabili ta napoj? Napoj kašlja mislim. Hm... Piše, da učinkuje samo na določen osebek, če mu dodaš noter del le tega na primer lase.". Zlobno ga je pogledala in se obrnila, da je s trebuhom ležala na fotelju in pri strani komolec naslonila na Harryjeva kolena. Svoje oči je zavrtala v njegove. "Potem boš pa kihaaaal," je zažvrgolela in se nasmehnila. Pred očmi so mu plesale črne pike. Bila je morilsko privlačna in Harry bi dal vse,d a bi bila v tistem trenutku sama v dnevni sobi. Saj, ne da bi bilo veliko ljudi, a vseeno...Zaprl je oči, da bi se uspel zbrati. Nobeno dekle do sedaj mu še ni povzročalo takih preglavic kot ona. Seksualno je bila najprivlačnejša oseba, kar jih je srečal v celotnem življenju. In bolj ko jo je spoznaval, bolj je ugotavljal, da mu je nadvse podobna.

Nagnil je glavo vstran, saj mu je v glavo kapnila nadvse zmešana, nora in zanimiva idea. Lagodno, kot da se le prestavlja, se je premaknil, tako da je bil čisto blizu Rain. Njen komolec je nenadoma počival poleg njegovega komolca. Z najbolj nedolžnim izrazom na obrazu, kr jih je premogel, je stegnil svoje dolge, suhe proste, proti njenim vitkim, prav tako dolgim. Ko se jih je dotaknil, je skozenj stekel nepretrgan električni šok. Oziroma, tak je bil občutek. Tiho je zajel sapo, a vseeno ravno dovolj glasno, da ga je lahko slišala tudi Rain poleg njega. Potem je razkrečil prste in jih nadvse nežno prepletel z njenimi. Pogledal jo je od strani, z privihanim, izzivalnim nasmeškom na obrazu. Za kratek trenutek je razprl ustnice in ven pomolil jezik. Nato ga je zopet hitro potegnil noter, tako da je bil prepričan, da ga je videla samo Rain. Njena koža ni bila prav nič toplejša od njegove, torej je bila prijetno hladna.

Pozorno je opazovala vsak njegov gib in ko je zamižal, se ji je prek obraza razpotegnil zmagovalen nasmešek. 'Zdaj pa ima, kaj pa je drezal.' Zanalašč je še bolj prikovala svoje oči nanj, saj jo je začelo prav zabavati. Nato pa se je popolnoma navadno prestavil, da sta se njuna komolca dotikala. Sumničavo ga je pogledala, nato pa se je njen obraz spremenil v čisto grozo, ko je opazila, da je svojo dlan premaknil k njeni. No, to pa je bilo že prav zlobno! Rain je okamenela, nesposobna se je bila premakniti. Ko se je s svojimi prsti dotaknil njenih, je skozi njo zacvrčala elektrika in za sekundo je videla temo. Ko se ji je spet zbistrilo pred očmi, se je njena roka tresla. Poskušala jo je umiriti, a ni mogla. Ozrla se je na Harryjev nedolžen izraz, ki se je še posebej prikazal, ko je svoje prste prepletel z njenimi. Presneti potuhnjenec! Nato se je njegov izraz spremenil v izzivalnega in rahlo zlobnega. Za kratko sekundo ji je pokazal jezik in Est je zasrepela vanj s priprtimi očmi. To ni bilo pošteno! Hotela mu je odločno izpuliti svojo roko in jo premestiti na svoj trebuh, a ji ni uspelo. Vse, kar je lahko naredila, je bilo to, da jo je rahlo cukala, a ne dovolj, da bi se izognila njegovemu železnemu prijemu. Rain pa je imela to slabo lastnost, da ni nikoli popustila ampak res nikoli. Nikdar ni odnehala, če pa ji ni to uspelo z izogibanjem, je odšla v napad. Nihče je ne bo ponižal do te mere, niti on. Poslala mu je ubijalski pogled s pridihom morilskega vedenja in prismuknjenosti. Tiho in počasi, kakor mačka, se mu je še bolj približala in svojo glavo nežno, a odločno naslonila na njegovo ramo. "Ah, kako lepo življenje, kaj Harryjček? Ja, saj sem vedela," je tiho siknila in glavo zanalašč zasukala tako, da mu je dihala v vrat. "Poznam to, poznam. Občutek okamenelosti mislim." Z zlobnim izrazom na obrazu ga je pogledalain nato se je njen izraz spremenil. Ljubko in prisrčno se mu je nasmehnila in s svojo drugo roko, ki ni bila ujeta med njegovo dlan, stegnila naprej in mu popravila pramen las, ki mu je padel čez oči. "V Spolzgadu moramo biti urejeni," je s sladkim glasom začivkala in se tam za uho, kamor je dala pramen las, sklonila ter mu s podlim glasom zašepetala: "Pečen si. To bi moral vedeti od trenutka, ko si se odločil riniti vame." Spet se je z nedolžnim smehljajem zazrla v njegove oči. Bil je neverjetno lep, eleganten in privlačen. Čudno se ji je zdelo le to, da zapeljuje njo, čudno suhico, ko bi lahko marsikatero lepše dekle. Nasploh ni vedela, zakaj ga ni udarila že s prvim poskusom dotika ali zapeljevanja, kot je vse druge fante prej. Oddajal je čudno energijo ob kateri je Rain v bistvu bilo kratko malo vroče. Tepla se je po glavi, zakaj ga ne oklofuta in spet zaživi normalno brez njegovih poskusov. A ni mogla in mogoče je poznala odgovor zakaj.

Mehko se je smehljal, ko je videl presenečenje in osuplost na njenem obrazu, ki ga je takoj nato nadomestila groza, ta se je prelila v jezo in nazadnje se je na njenem prelepem obrazu zarisala zloba. Ravno se je pričel spraševati, kaj naklepa, ko se je ona normalno, popolnoma lagodno naslonila na njegovo ramo. Napredek! To pa je bilo že kar nekaj.zadovoljno se je smehljal in se malce premestil. Nato je tiho spregovorila "Ah, kako lepo življenje, kaj Harry? Ja, saj sem vedela." je tiho siknila in glavo zanalašč zasukala tako, da mu je dihala v vrat. "Poznam to, poznam. Občutek okamnelosti mislim.". Vdihnil je, globoko in previdno, ker mu je bila tako blizu, da je lahko duhal njen omamni parfum. Vrnil ji je nasmeh, ko se mu je porodila nadvse zlobna . Hotel jo je že tudi uresničiti, ko se je njena dlan znašla na njegovem ramenu. Potem mu je popravila pramen las, ki mu je vedno visel prek čela. Pri tem je nedolžno dejala »V Spolzgadu moramo biti urejeni, veš.«. Na njenih lepih ustnicah je igral zloben nasmeh. Nato se je sklonila k njegovemu ušesu. Njen glas je bil nadvse tih in potuhnjen, a je vseeno izzvenel nežno "Pečen si. To bi moral vedeti od trenutka, ko si se odločil riniti vame.". Vrnil je ledeni nasmešek in ji odvrnil »No ja, tako ali tako mi je hladno.«zarežal se ji je nazaj. Opazoval jo je, medtem, ko je čutil njen dah na svojem vratu. Bila je neverjetno lepa, privlačna in nekaj je bilo na njej, kar ga je spravljalo ob pamet. Nekajkrat je pomežiknil, da bi si zbistril pogled.

Potem se je odločil, da bo izpeljal svojo zlobno idejo. Umirjeno se je naslonil nazaj, nato pa je previdno, počasi pričel izpodmikati ramo njeni glavi. Ko je dosegel določeno točko, se je še malce nagnil, kot da si hoče popraviti plašč, in, Voila! Kot v počasnem posnetku je z užitkom opazoval izraz na njenem obrazu, ko je izgubila podporo in se zvrnila v njegovo naročje. Ni si mogel pomagati, a kaj, ko se je moral nasmehniti, ker je to tako mojstrsko izvedel. Izraz na njenem obrazu je bil neponovljiv. Premestil se je tako, da ji je bilo bolj udobno, nato pa je svojo roko nežno premaknil na njen bok. Ves ta čas je imel pogled prikovan na njene oči in pri tem se je na njegovem obrazu poigraval majhen, zloben nasmeh.

((Fak, kok je ta komad dobr, posluš Rain Por una cabeza <33 https://www.youtube.com/watch?v=ZgcqijaUxdg ))

"Seveda ti je hladno, Harry... Ko pa nimaš nobene privlačne punčke zraven. Jutri ti kakšno 'zrihtam' in hvaležen mi boš do konca življenja. Obstaja pa tudi druga možnost," je skoraj neslišno zapredla z glavo naslonjena na njegovo ramo. "Jaz sem tako hladna. Kajti ti si pečen in tukaj ne moraš oporekati." V mehkem glasu je bil rahel prizvok trme, ki se je nikakor ni dalo pogasiti. Rahlo je zavzdihnila in zaprla oči, saj jo je njegov vonj in njegovo telo zavedlo in padla je v globok trans. Tako torej tudi ni začutila, da se Harry počasi odmika stran in nenadoma jo je pustila na cedilu opora. Rahlo je pisknila od presenečenja. Pristala je v Harryjevem naročju in najprej bedasto zazijala, nato pa jo je zagrnil val jeze. Srepo se je ozrla navzgor, njen pogled pa je bil še vedno mešan s popolno grozo. Opazila je njegov samozadovoljen nasmešek in to jo je še bolj razpištolilo. Nasršena je že odprla usta, da bi ga nadrla, kako jo lahko tako nadleguje in prestopi moralo, ko je začutila hladno roko na svojem boku. Obraz, ki je bil pred nekaj trenutki skoraj pordel od jeze, se je spremenil v popolno grozo, kot bi pravkar videla baziliska. Osuplo je začela zajemati sapo, ko je na koncu le zaprla usta in ga pogledala v njegove oči, ki so kar sevale predrznost. "Ej, ej, Harry Arkhen, takole se pa ne bomo šli," je odločno in trmasto zarenčala in odmaknila njegovo roko z njenega boka stran. Nato se je s priprtimi očmi zazrla navzgor. "Presneto egoističen si, veš? Če misliš, da bom še en svetleči dodatek k tvoji zbirki osvojenih deklet se preklemano motiš, gospodič." Dvignila je zgornji del telesa, da ga je lahko gledala v oči in z nekoliko nesramnim nasmeškom pristavila: "Si prepričan, da nisi albinček?" ga je zbadala. Zasmejala se je z mehkim, dekliškim glasom, ki ji ni bil niti najmanj podoben in ga s palcem švrknila po konici nosu. "Kot kakšna bela kačica si. Albinska kačica," je zbadala naprej z nedolžnim nasmeškom. "Pa da ne bomo užaljeni, kajti vi ste to začeli. Zbadati mislim." Podrgnila je z roko po boku, na kateri je pred minuto čepela njegova roka. "In sploh se spravljate, gospodič Arkhen, name, da bi me še bolj ponižali, ker sem že tako ali tako vsa koščena, drobna in vzkipljiva. Zakaj ne bi hladen deček še bolj podrezal notri?" je siknila. "Zakaj ne? Povem ti, da-TI PA UTIHNI!" Se je zadrla na Splozgadovca, ki je štel kakih 16 let in se ji je pomenljivo muzal. Nato se je s presenetljivo vihravostjo zasukala k Harryju. "Povem ti, da ti zjutraj pripeljem trinajstletnico, da boš z njo počel take stvari, ker z mano ne boš." Namenila mu je nesramen nasmešek. Skoraj hudo ji je bilo, da je izrekla ta stavek, kajti nikakor ni hotela videti Harryja, kako se zalizuje z drugo na hodnikih. Vseeno je bil zanjo najprivlačnejši fant ta hip. In bilo je nekaj posebnega na njem, da ga ni mogla pozabiti. "Harry..." je zavzdihnila in njen glas se je spremenil. Močno si je želela, da bi ga objela, a to se ji je zdela pomehkužena, pihpuffska varianta, ki ji nikakor ni ležala. S kazalcem je nežno spolzela po njegovem vratu, vse do brade. Ni se zavedala tega giba. Nekaj časa je presunjeno in hipnotizirano strmela v prst, nato pa spustila dlan, da je obležala na kavču. "Harry, kaj je tvoj neumni cilj? Kakšen cilj imaš z mano? Če se ne motim, me boš imel za še eno svetlečo trofejico iz zbirke," ga je prebodla s pogledom, na obrazu pa se ji je zarisal posmehljiv izraz. Harry je bil tako poseben, da je kar bolelo. In v trenutku, ko ga je ošvrknila s pogledom ji je pomenil ogromno. Tega si ni upala priznati in si tudi ne bo... zaenkrat.

((Jaaa, ful je hud <33 ))

Opazka z njene strani je bila vsekakor nadvse zlobna, vendar si ni mogel pomagati, da se ni nasmehnil. Neslišno je zajel sapo, ko je nadaljevala. Tega si je vendar želel že veš čas, ko sta se zbadala v dnevni sobi in za mizo v veliki dvorani. Nato se je počasi odmaknil in videl je presenečeni izraz na njenem obrazu, ko mu je zgrmela v naročje. Nekaj trenutkov je osuplo zajemala sapo in se pripravljala, da ga nadere, ko je roko položil na njen bok in njen obraz se je spremenil v masko groze in osuplosti. Pomežiknila je, nato pa je planila nadenj in se besno zadrla nanj "Ej, ej, Harry Arkhen, takole se pa ne bomo šli," je odločno in trmasto zarenčala, ter odmaknila njegovo roko z njenega boka. Ko ga je nadrla, je tiho odkimal. »Nobene zbirke ni.«je dodal še tišje. Jezno mu je skočila iz naročja in zlobno pripomnila »Si prepričan, da nisi albinček?«. Zaprl je oči in se na kratko nasmehnil ob tonu njenega glasu, ki ji sploh ni pritikal. Začutil je njen dotik in odprl je oči. Nadaljevala je, s še bolj zbadljivim glasom. »Ne bom užaljen, brez skrbi. Saj nimam biti za kaj.«zarežal se je. Nagnil je glavo vstran in jo brez besed gledal, ko je besnela nad njim. V podtonu njenega glasu je bil vse prej kot bes. Bilo je nekaj drugega, česar pa ni mogle točno določiti. »Nočem te ponižati.«je tiho dejal. Zavzdihnil je, ko se je pričela podcenjevati. »Nič od tega ni res.«je sedaj že malce jezno rekel. Tedaj se je nadvse besno obrnila k nekemu fantu iz šestega letnika, ki se je režal na vsa usta. Harry je mračno pristopil k njemu in nagnil glavo. »Čemu se smejiš?«šestnajstletnik je utihnil in odšel na drugi konec sobe, ritensko. Zožila je oči in se zopet obrnila k njemu. Tisto kar je potem rekla, je resnično bolelo. Stisnil je zobe in hladno pokimal. Tudi ona je stiskala zobe, ko je strmela vanj, vendar se nekaj v njenih očeh spremenilo. Stopila je k njemu in zašepetala njegovo ime. Začutil je njen prst na vratu, ki je počasi zdrsel navzgor, vse do brade. Nekaj trenutkov sta brez besed strmela drug v drugega, nato pa je Rainina roka omahnila nazaj na fotelj. Globoko je vdihnil, ko je zopet pričela. »Nobene. Trofeje. Nočem.«je iztisnil skozi zobe. Nenadoma je začutil, da ga dogodki tistega dne vlečejo k tlom. Vstal je, ji zaželel lahko noč in se odvlekel proti fantovskim spalnicam. Odprl je vrata svoje sobe in se sesul na posteljo, ob kateri je bil njegov kovček.
Zjutraj je pomežikal in se dvignil . Nekaj trenutkov je zmedeno strmel po sobi v kateri je bil, nato pa si je ogledal še sebe. Ugotovil je, da ima na sebi še vedno obleko prejšnjega dne. Zavzdihnil je in se dvignil s postelje. Na hitro si je poravnal malce zmečkani plašč in razkuštrano frizuro. Spustil se je po stopnicah navzdol in potem v veliko dvorano.

Harry je skupaj z rain stopal po stopnicah navzdol, proti spolzgadovskemu domu. Nekaj minut sta se stopala po hodnikih, nato pa sta koncno dosegla skriti vhod v spolzgad. Harry se je sklonil k steni in tiho dejal "cistokrven sem.". Temni kamni se se razprli in razkrili dolg, temacen hodnik, ki je izginjal v daljavi. Prijel je Rain za roko in jo odvedel po hodiku navzdol. Medtem ko sta napredovala proti dnevni sobi, sta sla se preko mosticka, ki je vodil preko zelenkaste vode. Njihov dom je bil tako globoko v jecah, da se je ponekod ze dotikal jezera. Povzpela sta se se po vijugastem stopniscu in prisla do vrat, ki so vodila v dnevno sobo. Obrnil se je k njej in dejal "sedaj bo pa hudic, kajne?"in se vrazje nasmehnil.

Odrinil je vrata v sobo in previdno stopil v notranjost, na mehko, srebrno-zeleno preprogo. Ce bosta imela sreco, bi se morda lahko izmuznila celo neopazena. No, nista imela srece, saj je Mary, tista z medlo modrimi ocmi, zaklicala "poglejte, tam je prasica, ki nam je natvezila, da je Arkhency ze zapustil garderobo!". Harry je mirno stopil pred rain "Ce ji se enkrat reces prasica, te bom spremenil v svinjo."je rekel s pretecim glasom. Izza pasu je izvlekel svojo dolgo, crno in nevarno palico in jo nameril vanjo. "pusti jo pri miru. Mene pa tudi, vse ve!" je jezno zaklical in s pogledom osinil dnevno sobo, ki je bila polna razpenjenih deklet. "Kdaj vam bo potegnilo, da mi niste vsec in da mi dajte mir?!"jezno je stresel z glavo, da so mu prameni temnih las padli na oci. Prijel je Rain za roko in skupaj z njo odsel preko celotne dnevne sobe, da so lahko vsi videli, da je izbral njo in ne platinastih, modrookih barbik, ki so se mu metale pod noge.

Sklonil se je k njenemu usesu "ce hoces, bom sel zdaj gor, da se bos lahko stepla z njimi, ce ti je do tega."in se ji navihano nasmehnil. "mislim, da jim se vedno povsem jasno, kako midva stojiva, kajne? Pomojem manjka se zadnji dokaz.". Nato jo je pred vsemi poljubil na ustnice.

Rain je vedela, da s Harryjem ne bosta mogla prav posebno izkazovati naklonjenosti v javnosti, saj bi bila izpostavljena Harryjevim oboževalkam in nekaterim opazkam Spolzgadovcev, zaradi njune ne-hladnosti. Hodila sta po stopnicah navzdol, tiho in nemo, a je med njima vladalo nežno in mehko vzdušje. Zagledala sta vhod v dom Spolzgad in Harry je zašepetal geslo: "Čistokrven sem." Rain je že hotela nekaj nesramnega dejati čez to geslo, ko je svojo roko ovil okoli njene. Njena dlan se je skrila v njegovi in srce ji je začelo hitreje biti. Sledila mu je po temačnem hodniku, čez mostiček in nato pred vrata dnevne sobe. Ustavil se je in svoje popolno telo zasukal proti njenemu. "Sedaj bo hudič kajne?" je vprašal prav hudobno in Rain se mu je nasmehnila. "Ja, hudič bo." Hotela mu je še nekaj reči, a si je premislila ter skupaj sta poskušala neopazno priti do spalnic. Ampak seveda, sreča je šla po gobe, vsi načrti pa so padli v vodo. Oglasila se je neumna Mary, ki jo je Rain naravnost sovražila in ni dvomila, da ona tudi njo. "Poglejte, tam je prasica, ki nam je natvezila, da je Arkhency že zapustil garderobo!" je zavreščala in Rain je z roko segla v žep plašča po palico, ko se je Harry postavil pred njo in rekel z nevarnim glasom: "Če ji še enkrat rečeš prasica, te bom spremenil v svinjo." Mary je zajela sapo, ogorčeno in dramatično. Nato je Harry izvlekel svojo črno palico, ki se je svetila v soju ognja in jo nameril v blondinko, ter ji rekel, naj Rain pusti na miru(kot da jo bo) in naj tudi njega, in to vse. Stresel je z glavo ob njihovi nevednosti in nato prijel Rain za roko, ter se z njo sprehodil čez dnevno sobo. Rain je razbijalo v prsih, ko se je sklonil k njenemu ušesu in zašepetal s sladko sapo: "Če hočeš, bom šel zdaj gor, da se boš lahko stepla z njimi, če ti je do tega."in se ji navihano nasmehnil. "Mislim, da jim se vedno povsem jasno, kako midva stojiva, kajne? Po mojem manjka še zadnji dokaz." Nato se ji je zazrl v oči, ter jo poljubil. Imel je okus po mentolu in rumu in vsem prekleto omamnim, nekaj kar bi lahko okušala cel dan. Povezovala ju je več kot samo zatreskanost. Zaupala sta si vse, bila najboljša prijatelja, zaljubljena drug v drugega. Rain se je lahko navezala le nanj, vsi drugi ljudje so ji bili poraben material, ki jih je lahko izkoristila in ovrgla. Harryja sploh ni hotela. In nikakor ni mogla verjeti, da sta javno pokazala čustva. Svoje roke je ovila okoli njegovih mogočnih ramen in ga potegnila bliže. Skoraj bi ji razgnalo prsni koš od samega zviševanja zraka. Ko je počasi odmaknila svoje ustnice od njegovih je začutila, kako ji po hrbtu plešejo mravljinci. Poskušala je zadržati rdečico in to ji je napol uspelo. Pogledala je osebke. Punce so bile kot nasršene mačke, ki jo bodo popadle kaj kmalu, to je vedela. Fantje so sovražno gledali nekam v tla, a se Harryju nihče ni upal nič reči, navsezadnje je njihov prvak. Rain je bedno streljala s pogledom naokoli in se obrnila k Harryju. "No, pojdi gor, bom že sama zmogla telih par avš. Nato se je obrnila k dekletom in v roke vzela svojo belkasto, dolgo palico. Uperila jo je v njih. "Dobrodošle v mojem svetu," je hladno rekla, nato pa dvema od drugih poslala v glavo precej nemaren urok.
Na koncu je bila dobesedno izmučena. Fantje so jo ucvrli gor, čim so videli, da je Rain izgubila kontrolo nad sabo. Dekleta pa so ležala na kavčih, tleh stolih, kjerkoli v prostoru. Nekaterim so rasle tipale, drugim je telo poplesavalo, tretje so bile okamenele, četrte so se tresle... Vsaka je imela nekaj in Rain je počasi pospravila palico v žep svojih kavbojk. Vedela je, da bodo dekleta celo noč v takem stanju, zato se je odločila priti lepo v njihovo spalnico. Preoblekla se je v spodnjo majico in spodnje hlače ter zlezla v posteljo in pomirjena s sabo zaspala.

Zjutraj se je zbudila. No, v bistvu se je zbudila že ob 6ih zjutraj. Danes je bila sobota, bila je noč čarovnic in pač ni bilo šole, temveč samo zabava. Rain je počakala do sedmih, da se je začelo daniti, nato pa je skočila navzdol, preko omamljenih deklet v fantovske spalnice. Hitro je našla njegov obraz; najlepši, z bledo poltjo, lepimi ustnicami in črnimi lasmi. Hotela je nadaljevati s hojo, ko jo je zmotila kača, v lasti nekega trapastega Harryjevega in njenega sošolca. Bila je črna in zanjo naravnost nagnusna, a verjetno Harryja ni motila, saj je vsakič imela hud občutek, da obožuje kače. Bila je črna, sluzasta in bila je tam pred njo, sikala vanjo s svojim grdim gobcem in jo besno gledala. Rain ji ni hotela gledati v oči, saj so bile podobne Harryjevim in potem bi se je skoraj usmilila. Vanjo je uperila palico in izrekla kamnitveni urok, nato pa z gnusom prijela njeno telo, ter jo vrgla na sošolca, oz. ji je odprla gobec in zasadila strupene zobe v njegov nos. "Opala," je prhnila in odšla do Harryja. Potrepljala ga je po glavi. "Zbudi se, moška Sneguljčica," je zapela z rahlo nesramnim pridihom. Ko je ugotovila da se ne gane, mogoče se celo ni hotel mu je z veliko silo s prstom "žoknila" v trebuh. Nekaj je zaškrtalo. "Harry!" je zakričala. "To si ti kriv, glavo ti bom odpravila stran," je jezno zasikala, bolečina pa je začela vse bolj spravljati ob pamet. "Pa ravno sedaj bom morala nositi opornico, ko je danes zabava za noč čarovnic. Prekleti..."

Zadovoljno je spal, ko ga je nekaj zmotilo. Nekaj oziroma nekdo,
je mracno ugotovil njegov um. Ni se hotel se zbuditi! Ravno je imel tako lepe sanje, da je bil z Rain sam v bazenu. Nikogar ni bilo ne blizu ne dalec. In bila sta popolnoma gola. Zagodrnjal je ob nekem pokajocem zvoku in udarcu v njegov trebuh. Koncno je besno odprl oci, pripravljen skociti na kogarkoli, ki si ga je drznil zmotiti. No ja, skoraj kogarkoli. Zbudila ga je oseba, o kateri je sanjal. Le da na njegovo zalost ni bila gola. Oh ja...za to bo treba pa se malo pocakati. Na zalost.. Nasmehnil se je in jo pobozal po licu. "dobro jutro, rain. Kaj pa je s tvojim prstom?". Malce se je delal neumnega, saj mu je bilo zelo jasno, kaj je z njenim prstom. "pa ne, da si zadela ob kaj trdega?"jo je izzivalno vprasal in pomigal z boki. Odgrnil je rjuho in vstal. Spal je samo v boksaricah, vendar je mirno odkorakal do kopalnice in zaprl vrata za seboj.

Cez nekaj minut se je vrnil sveze oprhan in oblecen. Prijel jo je za dlan in skupaj sta odsla na zajtrk.

Že se je obrnila in on je rekel: "Accio inekcije." Rain jih je prijela, a jih ni mogla držati, saj je bila popolnoma šibka in uničena. Opazovala je, kako jih je Harry uničil. "Ne boš se drogirala, Rain. Ne boš!" Prebodel je s pogledom, a ona ga ni bila sposobna videti, niti ga ni hotela. "Sedaj mi boš ukazoval?! Še TO?!" se je zadrla in njeno grlo se je začelo daviti od zadržanega joka. Meglilo se ji je pred očmi. "Rain! Prosim." Ni vedela kaj je točno prosil. Nato je tiho, popolnoma uničeno in izčrpano rekla: "Sovražim te Harry." In ljubim, je dodala v mislih, a tole ni bil primeren trenutek. Tega nikoli več ne bo izvedel. Po vsem tem kar ji je naredil, kar je dobesedno naredil iz nje... Nato se je obrnila in kakor je mogla močno odšla. Vedela je, da se bo zlomila, bilo je le malo časa. Ko je prišla v dnevno sobo je bila tam samo še Ann, oseba rdečih kodrov, ki nikoli ni hotela Harryja in je bila vedno prijazna z Rain. "Rain! Nisem te videla! Kaj se ti je... zgodilo?" Est je prhnila. "Poglej Ann, ne tiče se te." Pogledala jo je. "Vse to zaradi Arkhena?" Ko je Rain slišala priimek je bruhnila v jok, in to pred njo. Padla je na tla in se začela tresti. "Rain, nehaj, umiri se, prosim! Saj je samo tip. Nesramen, lep tip. Nehaj Rain." Iz nje pa so še naprej vrele solze. "Ann!" se je zadrla. "Ljubim Arkhena, okej?! Ja, to je! Prva oseba si, ki sem ji to naglas povedala. Zdaj se pa poberi!" Ann je zavzdihnila in jo pobrala, ter jo posadila na kavč. "Poglej, Est, umiri se no. Ni te vreden. Navaden prasec je." Rain se je divje tresla. "Daj, prinesla sem ti sendvič. Mislim, da nisi jedla že cela dva dneva in trenutno zgledaš klinično mrtva." Iz torbe je vzela zavit sendvič in ji ga ponudila. Est je ni hotela užaliti in počasi je zagrizla vanj in pogoltnila. "Rane imaš očiščene, vidi se," je komentirala rdečelaska. "Si si jih sama očistila?" Rain je s stisko v grlu zahropela: "Arkhen mi jih je." Nekaj časa jo je Ann opazovala brez besed, nato pa ji tiho rekla: "Poglej, tole je nenavadno. Veš da Harry ne bi nobeni pomagal. Nikoli. Veš kaj je naredil z Mary... Bolje da ne vidiš. Sicer prisežem da..." Rain jo je ostro in napol pred jokom prekinila. "Poglej, ni mi treba razlagati Harryjevega seksualnega življenja." Debelo jo je pogledala in rekla: "Rain, Harry jo je verjetno preklel s precej nemarnim urokom, prisežem, d aje bila verjetno kletev križanih." Rain se je zaletelo. "Zakaj je to naredil?" Ann je skomignila in jo po nekah minutah vprašala: "Povej mi, kaj je bilo še z Arkhenom, ko ti je očistil rane?" Zavzdihnila je in ji odgovorila: "Pravzaprav sem takrat spala se mi zdi. Nato sem se zbudila in Arkhen je spal zraven mene. Umaknila sem se in ga nadrla in in... vse. Harry je nekaj prosil in se opravičeval." "Nekaj je," je komentirala njena sogovornica, "ti bom povedala čez nekaj mesecev. Ali v 5. letniku." Rain je nenadoma pograbila slabost. Vsa pojedena hrana se ji je obrnila. Stekla je navzgor v kopalnico in začela bruhati. Njeno telo je zavračalo hrano in zavedala se je, da zaradi vsega tega ne bo sposobna jesti. Ugotovila je, kaj bo z njenim telesom. In še kako prav je imela.

5. letnik-Spolzgadovska zabava

Med očitnicami ni jedla. Niti skoraj ni bila doma. Bila je samo v barih, pila, kadila in se drogirala. Ni mogla jesti, stradala je. Če je hotela kaj je lahko le dva majhna grižljaja v uri. Pa še to ji je bilo slabo. Hujšala je, njeno telo je bilo prikrito z ranami. Vsakega, ki se ji je približal je usekala v obraz, včasih pa je prišla Ann, ki se je kar zredila in tolažila Rain. Takrat je nad njo izvedla urok zaščite želodca, zaradi katerega je lahko več pojedla in vsaj ni umrla. Rain je mučila nespečnost, ni mogla spati, samo jokala je. Tonila je v pozabo, bila je povožena. Vse, kar ji je kadarkoli pomenilo, je bil Harry. Harry Arkhen, ki jo je nemarno zapustil, se zalizoval z barbiko. Bil je popoln egoist. A še vedno ga je ljubila. In trpela. Ko je gledala nekaj podobnega televiziji, ki je bil v živo prenos quidditcha, so se vsi vsakič spraševali, kje je Harry Arkhen, popoln igralec. Ni ga bilo ne na treninge, še manj pa na tekme. Nek njegov soigralec je trdil, da ga je videl pijanega pred neko gostilno, a nič ni mogel biti dokaz. Časopisi so se šibili od novih "resničnih" novic o njegovemu izognitju. Ann je to komentirala kot to, da "Arkhen le vzbuja pozornost". Vestno je bila namreč prepričana, da je prasec.

Tako je prišla na Bradavičarko. Spet, septembra. Ni hodila k pouku, ni hotela videti Harryja. Čeprav so govorili, da tudi njega ni pogosto pri njemu. Rain je dneve samo prejokala, ali koga pretepla, se drogirala, rezala in imela panične napade. Nato se je približevala zabava. In vsi Spolzgadovci so morali priti. Na silo so jih zvlekli v dnevno sobo. Tudi Rain. Harryja ni videla več kot 4 mesece, a ga je še vedno pogrešala. In nikoli ga ni mogla pogrešati manj. Vedno le bolj in bolj. Ampak on je bil tisti, ki jo je obesedno pred očmi prevaral. Ann je vstopila v dekliško spalnico k Rain. V rokah je nosila vrečo in zmečkan papir. "Tole si preberi in poglej po zabavi. Znaki in dokazi, do česa sem prišla." Rain ji je prikimala kot robot in se pustila odvleči navzdol. Neki neumni sošolec ji je rekel, da zgleda taka prav morilsko lepa ampak potem ga je le naveličano poksnila po nosu in se usedla k baru. Natočila si je vodko nato pa so se odprla vrata. Skoznjo sta dva tipa pripeljala Harryja. "Arkhen, tu boš!" je rekel nek Spolzgadovec in v Rain se je spet prebodlo tisoče puščic. Ko pa je videla, kakšen zgleda, pa jo je še bolj ubijalo. Harry je bil dobesedno uničen. Imel je razmršene lase, a to je bilo še najmanjše. Prek oči so mu valovili temni kolobarji, imel je tako medel pogled kot ona. Rain je odmaknila pogled, saj je komaj zadrževala jok. Raje je nagnila kozarec in spila vso tekočino vodke. Težko je res postala pijana, saj je pila alkohol, kot bi bila voda. Prijela je celo steklenico in jo spila. Popila je 4 ko je končno prijelo in rahlo omotična se je nekako spomnila da more it bruhat. Hodila je proti - ni vedela ali deški ali dekliški - kopalnici. Ko so bila vrata zaklenjenaje preklela in potegnila palico ter potrkala po njih. Odprla so se in Rain je vstopila. Nenadoma je bila njena alkoholiziranost potisnjena v stran, saj je bilo to veliko bolj pretresljivo. Njena palica je padla na tla. Tam je sedel Harry. Harry z inekcijo v roki. Videla je njegove roke. Bile so prebodene, tisočkrat, milijonkrat. Stisnilo jo je v grlu in pomislila da bo znorela. Solze so ji nezavedno vdrle po licih, a se ni menila za njih. Njeno telo je preprosto prišlo naprej, in izpulilo iglo iz Harryjevih rok. "Ne boš tega delal, Arkhen," je tiho spregovorila in ga opazovala. Iglo je vrgla na tla in jo pohodila. Zrla je v oči, v osebo, ki jo je tako ljubila, ki jo je uničevala a vedno bolj vezala nase. Njene solze so se povečale, a brigalo jo je. "Tega ne boš delal in pika."

Dva prekleta fanta sta ga zvlekla v sobo. Najraje bi obema primazal eno mocno okoli uses in jima povedal, kar jima gre, a tega niti priblizno ni bil sposoben narediti. Se pokonci je komajda stal. Cele pocitnice je prezivel v kleti njihovega gradu, kjer je kadil, pil in se drogiral. Seveda se mu je poznalo. Pod ocmi je imel ogromne podocnjake, strasansko je shujsal in postal se bolj bled v obraz. Lasje so mu v razprsenih, mastnih prameni padali na obraz in preko oci. V njih ni bilo vec nekdanje zlobne iskrice, ki jih je nekoc razsvetljevala. Nic vec, odkar ga je zapustila.

Ko sta ga fanta vrgla na kavc, jo je zagledal, stala je na drugem koncu sobe, v prav tako bednem stanju kot on. Odvrnil je pogled s solzami v oceh. Mracno je cel vecer presedel v nasolanjacu, le nekajkrat je z mimoidocega pladnja vzel nekaj silc alkohola. Strmel je v strop in v ogenj in v tla, samo da bi mislil na kaj druega kot nanjo. A bilo je nemogoce, stalno mu je v misli hodila samo ona in njeno shirano telo in prazne oci. Koncno se je pocutil ze tako grozno, da se je zvlekel na stranisce in izpod plasca izvlekel injekcijo. Zavihal si je rokav plasca in odmaknil rokav plasca. Rana na notranji strani komolca vsekakor ni izgledala lepo, vsa crna in modrikasta...Ampak vedel je, da ce se zadane, ne bo mislil nanjo. Pripravil je injekcijo, ko je nenadoma nekdo planil noter. Zakel je in ze hotel skriti vse skupaj, ko je zagledal, da med vrati stoji Rain. Vrgla se je proti njemu in mu iztrgala injekcijo iz rok. Zdrobila jo je pod cevljem in ga nadrla, da mu ne bo pustila, da se drogira.

Premeril jo je z zalostnimi ocmi in nato dejal s hripavim glasom"ti lahko vsaj prosim razlozim, kaj se je v resnici zgodilo?"pogledal jo je s prosecim pogledom. Nekaj trenutkov ni bilo nicesar, nato pa je omoticno pokimala. Naslonil se je na hladno steno in nato pogledal v njene oci. "takrat mi je nekdo v sampanjec nekaj usul. Nekaj zelo mocnega, mislim da ni bil ravno ljubezenski napoj, bolj brezpogojna vdanost. Samo moje telo se je tako obnasalo, moj um je bil odrinjen na stan."je sepetal z raskavim glasom. "in tisti nekdo je bila mary, rain. Saj ves, kako skodozeljno se je zasmejala. In potem sem se nekaj spraseval ljudi, in pravijo, da se je res nekaj tednov pred zabavo ukvarjala s stvarmi in dobavo le-teh, za katere ni hotela, da zanje ve kdorkoli drug."obstala sta v tisini. Nato pa se je ona brez besed obrnila na peti in odsla. Zaprl je oci. Zakaj je mislil, da ga bo posusala? Bile so samo pijane blodnje. Odvlekel se je iz stranisca in v fantovske spalnice. Preoblekel se je, umil in se nato zvrnil v posteljo.

Skozi njo se je nevidno prebodla še ena puščica, ko jo je pogledal z žalostnimi in praznimi očmi. V njih ni bilo življenja. Bil je mrtev. Tudi svetile mu niso več. Bile so temne, izgubljene, brez karakterja, samo obstajale so. Rain je zaprla oči in se poskušala umiriti. "Ti lahko vsaj prosim razložim, kaj se je v resnici zgodilo?" je vprašal s hripavim glasom. Alkohol ji je spet močneje zaplaval v možgane in zazrla se je v njegov proseč pogled. Brez, da bi njen um to gesto odobril, je kratko, a omotično pokimala in kot kamen obstala tam. Vzdržal je njen pogled na svojih praznih, temnih očeh, in bilo je skoraj mučno ga opazovati. Razlagal ji je. Njen um je v zadnjem predalčku kakor pri pouku skrbno in logično zlagal informacije, odspredaj pa je bivala luknja. Končal je s stavkom: "In potem sem še nekaj spraševal ljudi, in pravijo, da se je res nekaj tednov pred zabavo ukvarjala s stvarmi in dobavo le-teh, za katere ni hotela, da zanje ve kdorkoli drug." Rain je na koncu ostala tiho. Njen zadnji predalček je odločno premleval, logično zlagal, ugibal, povezoval stvari med sabo. Njen obraz je bil še vedno leden, nevtralen. Nato se je obrnila in odšla navzgor proti dekliškim sobam, brez da bi ga enkrat pogledala. Usedla se je na posteljo in prazno zrla predse. Tisti predalček v glavi je potiskal naprej informacije, razblinjal alkoholiziranost. Nato jo je pomanjšal do te mere, da je vedela, kaj je počela. Brez besed je vzela vrečo in papirje, ter razstavila sestavine-porabljene, ampak vseeno. Nato je vzela liste ter začela prebirati. Njeni izbrani možgani so vsrkali pomembne informacije. Ponavadi se v ljudeh, po zaužitju tega močnega napoja, pojavi v očeh srček izbrane barve... Ne zavedajo se več, kdo so, ali kaj se dogaja, le iščejo tisto osebo, iz katere je privrel ta napoj... Vneto je prebirala. Gre za močan napoj, pri katerem ljudje nimajo vpliva, tudi tisti, ki popolnoma ljubijo tiste prave brez ljubezenskega napoja in bi umrli brez njih. Posledice, ko se napoj konča, so katastrofalne, če v resnici nekdo globoko ljubi drugo osebo, ki ga bo verjetno takoj pustila. Lahko pahne v grozne stvari, celo poskus samomora. Napoj je kratko učinkujoč, ter se po prenehanju preobrazi v stranski učinek kot je depresija. Nato je pogledala razstavljene predmete iz Marryjene shrambe. Nato je videla še moker papir, ki si ga mogel položiti v napoj. Z napisom sebe in tiste osebe, ki ji hočeš dati, je bila neke vrste zaobljuba. Lahko se zgodi tudi obratno, če ti napisana oseba da piti napoj tebi. Namrščila se je in vanj usmerila palico. "Razkrij." Črnilo se je zlivalo skupaj in ustvarilo napis. "Mary+Harry" Listek ji je padel iz rok. Začela je plitko dihati in spet padati v depresijo. Hitro se je zaposlila s pospravljanjem dokazov, nato pa še s tuširanjem in oblačenjem v spodnjo majico in spodnje hlače. Zraven se nekako ni mogla zadržati in naredila je dve globoki zarezi na roki. Kako je bila lahko tako prekleto slepa?! Padla je na posteljo. A ni mogla zaspati. Zrla je v praznino, nato pa jo je samo prešinilo in odšla je navzdol.

Poskušala se je izmuzniti vsem ljudem, ki so bili na zabavi. Vedela je, da je Harry v fantovskih spalnicah. Toliko ga je poznala. Ucvrla jo je navzgor, proti spalnicam in nato tiho vstopila v sobo. Bila je tema. Vedela in čutila je, da jo Harry ni slišal. Tiho je stopala naprej in uperila palico nad njegovo posteljo ter izvedla urok nevidnosti, ki je povzročila, da drugi vidijo zunaj tisto, kar se je videlo, preden je bil izvajan urok. Torej samo Harryja. Nato je še izvedla urok neslišnosti. Ter vstopila v varovano območje. Bil je tam, skozi temo je videla njegov obraz. Čeprav so bili globoko, je ravnatelj poskrbel za vtis mesečine v sobo in tako je bilo vse rahlo osvetljeno. Njegov bled, uničen obraz se je svetil v svetlobi. Bil je še vedno nadzemeljsko lep. A imel je zarisane tako globoke bolečine. Zaskelelo jo je nekje globoko v prsnem košu. Bil je nedolžen. Popolnoma. Ona pa ga je še dodatno uničevala. Vedela je, da jo ni slišal ko je pokleknila zraven postelje. Zagovotovo pa jo je začutil, ko se je z ustnicami skoraj dotaknila njegovega ušesa. "Harry," je tiho, težko, uničeno spregovorila. "Poslušaj me." Globoko je zajela sapo. "Tisto kar si povedal, je res. Ann mi je pred zabavo prinesla dokaze, ki jih je zbirala 6 mesecev. Vse, od učinkov, delovanj in varjenja tega napoja, in tudi dokaze o temu, da je ciljala nate. Videla sem namreč napisano njeno in tvoje ime na listu, namočenemu v napoj. Saj verjetno veš, o čem govorim, zagotovo si pretehhtal o tem napoju. In danes ko sem te videla..." Njen glas se je začel drobiti in grozilo mu je, da se bo zlomil. Komaj je zadrževala solze. "Bil si tako prazen. In si še vedno si. Ko sem te pogledala, je bilo nevzdržno. Ne moreš se zavedati, kako prekleto me boli. In zdaj še stokrat bolj, ko vem, da sem ti bolečino povzročila po krivem. Ne morem živeti brez tebe Harry. Brez tebe ne obstajam več. In... prekleto..." Po licih so ji začele polzeti solze. "Ljubim te," je spravila iz sebe z vso bolčino, ki jo je zadrževala v sebi, nato pa je začela še bolj jokati. Po petih letih, ko ni mogla tega izjaviti, je prišlo ven. Rekla je. Vstala je in se usedla na njegovo posteljo in svoj obraz približala njegovemu, ter roko položila na njegovo shujšano lice. Njeno telo je zadrgetalo od močnih čustev, ki so se spet obujala v njenem telesu, ko se ga je dotaknila. Njene solze so padle na njegova lica. "Prosim, Harry. Potrebujem te. Vse mi pomeniš." Njene ustnice so nežno drgetale, ko se je z njimi previdno dotaknila Harryjevih. Staknile so se, dobesedno prepojile, in v svojih prsih je začutila močno eksplozijo, bitje srca, ki je bilo še pred kakšno minuto skoraj da mrtvo. Njene ustnice so bile tako prekleto ustvarjene za njegove, popolnoma so se ujemale. Nekaj jo je močno zagrabilo vznotraj prsnega koša in solze so se še bolj povečale. Vse misli so bile osredotočene na njegove ustnice, tako popolne, pogrešane. Pozabila je, kako je potrebovala to. In sedaj je spet privrelo na dan. Skupaj z njeno dušo. Če je ne bo hotel več, ga je vseeno poljubila še zadnjič, in bo nato z občutkom njegovih ustnic na svojih tiho padla z najvišjega stolpa Bradavičarke.

Strmel je v sivkasti strop, medtem ko je na njegov obraz padala umetna mesecina. Bilo mu je vseeno za ves svet, ce se je osredotocal na njen edinstveni obraz. Mocno ga je skelelo v prsih, ko je primerjal najlepse trenutke iz spominov s sedanjostjo. Mocno je shujsala, njene oci so bile brez zivljenja in...ni bila z njim. Zaprl je oci in svoj obraz zakopal v blazino. Bolj ko je mislil na lepo preteklost, slabse se je pocutil. Gotovo se je nekje v kaksnem straniscu ravno sedaj fiksala in rezala rane v podlahti. Ugriznil je v blazino, ker ga je tako bolelo. Njegovo hladno, trdo srce je premoglo samo se majhen plamencek upanja na to, da bo poslusala njegove besede, ne da jih ni samo slisala. S takimi mracnimi mislimi je zrl v strop, ko je nenadoma dobil obcutek, da je nekdo nekaj zacaral. Obrnil se je nazaj na hrbet in se dvignil na komolcih. Ozrl se je po sobi, a videl ni nicesar, z izjemo se stirih postelj, od katerih o bile tri zasedene. Harry je vedel kdo manjka, njegov zabavljaski sosolec Mikka. Zavil je z ocmi, vedoc, da ga ne bo do sedmih zjutraj. Ampak kdo je caral? Harry se je zanasal na svoj instinkt in ceprav se je zadje leto pocutil prav zelo bedno, je se vedno vedel, da ni izgubil obcutka. Ali pac? Stresel je z glavo in se zvnil nazaj na blazino. Verjetno se mu je ze bledlo, ker jo je tako pogresal. Zaprl je oci in se trudil zaspati, ko je njegova postelja nenadoma zaskripala. Ze je mislil odpreti oci in ugotoviti, za koga gre, ko si je v nenadnem impulzu premislil. No, ugotovil je, da mu tega ni bilo treba, saj je na svojem usesu zaznal topel dih. Njen dih. Preprosto vedel je, da gre za Rain. "Harry, poslusaj me." njen glas je bil tezek, hripav, unicen. Ni si upal spregovoriti, da je nebi prekinil. Kmalu je nadaljevala. Povedala je vse o tem, kako je Ann zbrala dokaze o napoju. In nekaj o nekem listku, namocenem v napoj. Nadaljevala je "Danes ko sem te videla...bil si tako prazen in unicen. Ko sem te gledala je bilo nevzdrzno. Ne mores se zavedati, kako me boli. In sedaj se huje, ker vem, da sem te obtozila po krivem. In prekleto harry,.."za trenutek je obstala, "Ljubim te." srce mu je nabilo ob prsi, ko je povedala do konca. Se vedno ga ljubi. Ce nebi bil v tako bednem stanju bi skocil do stropa od veselja. Vstala jeod strani in se usedla na posteljo. Svojo dlan je polozila na njegovo lice in se mu priblizala. Dvomil je, da bo lahko se prav dolgo zapiral oci. Po letu sivine in teme so se ob tem dotiku v njem zopet zbudili obcutki, ki so bili nekdaj prisotni. Plamencek je postajal vecji, vzbrstel je in postajal ogenj. A vendar, nekoc je bil tamkaj pravi kres. Zacutil je njene solze na sovjih licih. Zadrhtel je. "Prosim Harry, potrebujem te."je zasepetala. Nato se je sklonila proti njemu in njene ustnice so se dotaknile njegovih. Zdelo se mu je, kot da bi svet obstal, kot da bi nekdo ustavil cas. Bilo je bolj neverjetno, bolj nabito s custvi kot prvi poljub, ki sta si ga delila. Bilo je kot ponovno rojstvo njune ljubezni. Kako je pogresal te ustnice, kako je hrepenel po njih pretekel mesece. Svoje roke je nezne ovil okoli nje, a to je vseeno storil odlocno. Nikdar vec je ne bo pustil od sebe. Brez nje je bil nic. Brez nje ni mogel obstajati. Bila sta kot dva delcka celote. Popolnoma sta se ujemala. Prizel jo je k sebi, z vso silo ki jo je premogel, da ji je dal vedeti, kako mocno jo potrebuje. Svoje ustnice je odmaknil od njenih "Ljubim te, Rain. Nikdar vec ne bova sla narazen ali pa bom umrl. Brez tebe ne morem obstajati, brez tebe sem nic."je zasepetal in jo nato zopet poljubil. Cutil je, kako v njem nekaj planjuje na dan, nekaj, kar je bilo zaklenjeno v njem preteklo leto, ko ni bilo z nikomer deliti. Poljubil jo je globlje, z vsem hrepenenjem, ki se je nabralo v njem. A

Solze so ji tekle po licih, a bilo je tako prekleto popolno. Bil je najmočnejši občutek, ki ga je kadarkoli občutila. V prsih ji je pokalo in se nato zacelilo, kot bi prodirali po ranah šivi, ki so bili zaradi moči poljuba prešibki, da bi zašili stare rane. Skozi njeno telo je zaplaval električni tok, ki jo je grel a spravljal iz tira. Ko se je skoraj da oodločila, da se umakne in se gre ubit, je začutila njegove roke, ki so jo nežno, a odločno ovile okoli nje. Njegove ustnice so se odzvale na poljub in Rain je znotraj dobesedno vrela. Spet se ji je odpiralo. A njeno popolnoma uničeno telo in psiha ni bila tisto, kar je bila včasih, ko se to ni zgodilo. Verjela je, da lahko postane še več. Nato jo je neverjetno močno pritisnil k sebi, da skoraj ni mogla dihati, a je ni motilo. Svoje roke je prav tako ovila okoli njega in noge položila na posteljo, da je napol ležala na njegovem suhem, a še vedno popolnem telesu. Nato je Harry svoje ustnice odmaknil od njenih. Zastrmela se je v temne, a ne več tako prazne oči. Rahlo se je nasmehnila, nato pa je zašepetal: "Ljubim te, Rain. Nikdar več ne bova šla narazen ali pa bom umrl. Brez tebe ne morem obstajati, brez tebe sem nič." Njene ustnice so zadrhtele in solze so ji pritekle na lica. Pobožala ga je po licu in zamrmrala: "Ne boš umrl. Ker ne grem več od tebe. Če bi šla, bi bilo isto kot če bi šla s svojega življenja. To pa za nič na svetu nočem. Nočem te zgubiti. Ne spet." Nato jo je poljubil in v glavi se ji je spet zavrtelo tisoče občutkov. Plitko je dihala in z nogami zrsela pod odejo, pod katero je ležal Harry. Stisnila se je k njemu, nato pa začutila, kako se je nekaj v njem premaknilo in izbruhnilo. Poglobil je poljub, v njegovih ustnicah je začutila vso hrepenenje, ki se ga je polaščalo. Zadržala je dih in ga še močneje objela, ter se uskladila z močjo, ritmom njegovih ustnic, ki so tako prekleto popolno drsale ob njene. Mogoče... Bosta danes zgubila kontrolo. Bila sta psihično sesuta, nezmožna se obvladovati, kot sta se lahko. Ker sta pozabila te občutke vsakdanje prisotnosti in bližine drug drugega. Ker je bilo eksplozivno. Ker je bilo popolno. Rain je nežno z roko zdrsnila po zgornjem delu njegove pižame. Znašla se je na prvem gumbu in ga počasi odpela. Vedela je, kaj hoče njeno telo, in ni se bilo vredno slepiti. Ljubila je Harryja. Močno, globoko, hrepeneče. In on je ljubil njo. Počasi je odpenjala gumb za gumbom in ko je prišla do konca, je prijela zgornji del pižame, ter ga nežno slekla s Harryja. Prižela se je ob njegovo mrzlo, suho, mišičasto, bledo, zadrogirano telo ter z rokami previdno potovala po njegovih trebušnih mišicah, ki so še vedno bile vidne. "Obljubi mi še nekaj," je tiho zašepetala, še vedno uničeno zaradi solz in bolečine. "Ne drogiraj se več. Nočem te zgubiti." Nato se je z ustnicam počasi dotaknila njegovega vratu, in občutek jo je boleče usekal po grlu. Nekaj jo je močno tiščalo v trebuh, bila so zakopana čustva, ki so bila odmrla in so bila sedaj pripravljena, da se rodijo. Imenovala so se strast in hrepenenje. V njiju je bila pomešana ljubezen. Ljubezen do njega. Popolnega in prelepega.

Cutil je njeno drhtenje in tudi sam se je zavedel, da prav tako drhti. Od vseh neizmernih custev, ki so bila do sedaj stisnjena in potlacena in zmeckana nekaj na dno njega, odrinjena z obupom in zalostjo, so sedaj privrela na dan, s polno mocjo. Cutil je, kako je zdrsnila pod njegovo odejo, a bilo mu je vseeno. Prav lahko bi se zgodilo, da bi sla to noc cez rob, njuno samozadrzevanje preplavljeno z zatiranimi obcutki. Njeni vitki suhi prsti so odpeli prvi gumb njegove pizame, a ga sploh ni motilo. Nekoc, zdelo se je kot desetletja nazaj, sta to ze pocela. Njegov nagon je to znal, in ceprav je bil iz vaje, se je njegovo telo spomnilo. Prepustil se je instinktu in svoje roke pomaknil nizjo po njenem suhem telesu, na cvrsto rit. Zavzdihnil je, medtem ko je Rain do konca odpela majco in jo mirno odstranila. Z dlanjo je zdrsnila po njegovem trebuhu ter se prizela se bolj k njemu. Tiho je zasepetala "Se nekaj mi obljubi. Ne drogiraj se vec. Nocem te izgubiti.". Nezno je pritisnil svoje ustnice ob njene in jo nato resno pogledal "ne bom, ce se tudi ti ne bos. Tudi jaz te nocem izgubiti.". Njene ustnice so zdrsnile po njegovem vratu in zaprl je oci od uzitka. Davno pozabljena posast v njem se je zopet prebujala, polna strasti in ljubezni. Tudi sam je poljubil njen vrat, saj se je dobro spominjal, kako ji je to odneslo tla pod nogami. Kot je pricakoval, se je iz njenega grla izvil dolg vzdih, zato je svoj poljub se poglobil in se njenega vratu dotaknil z jezikom. Z divjim navalom ljubezni, ki je kar planil iz njega je zdrsnil po njenem vratu navzdol, po nezni krivini njene kljucnice in nato na ramo. S prsti ene roke ji je odpel srajco, ki jo je imela na sebi in jo nezno potegnil z njenega telesa. Poljubljajoc njeno kozo je zdrsnil nizje, do njenih cudovitih prsi.

Tako prekleto ni več vedela, kaj je počela. Čustva so ji zamorila vse, pozabila vse. Če bi ta "čustva" lahko sploh proglasili po tem imenom. Saj jih ni bilo. No, bila so. Žalost, a navzven je bila vidna le popolna neizraznost. Praznost brez čustev, depresija. A sedaj jo je vse skupaj tako čudno udarilo. Na novo, huje, uničljivo. Bil je nagon, strast, ljubezen. elja je bila nenormalna, živalska.
Nežno ji je vrnil poljub ter ji odgovoril. "Ne bom, če se tudi ti ne boš. Tudi jaz te nočem izgubiti." Pogledal jo je resno, a še vedno je imel rahlo prazne oči in delovalo je strašljivo. Rain so še vedno sklele rane, ki so se povečevale v teh mesecih brez njega. "Ne bom se, ker nočem biti brez tebe ali te pustiti samega. Ljubim te." Zaprla je njegove veke s prsti ter poljubila vsako, nato pa zdrsnila na njegov vrat. Nato se je izmuznil njenim ustnicam in jih pritisnil ob njen vrat. V njenih prsih se je prebudil neverjeten užitek, želja, norost. Na tem mestu je bila neverjetno občutljiva. In to še posebej zato, ker jo je poljubljal Harry. Nagonsko, v pričakovanju umirjenja svojega telesa je zaprla oči in glasno zavzdihnila. A kar je prišlo, se ni moglo držati zunaj zidov njenih nizkih temeljov zadrževanja. Kot bi bila vroča, ognjena reka je planilo notri. Z ustnicami je še bolj pritisnil na vrat in se ga dotaknil z jezikom. Iz njenega grla se je izvil dolg stok in mislila je, da ji bo razneslo prsni koš. Dihala je hitro in neenakomerno. "Harry," je tiho zašepetala. "Harry prosim, prenehaj, preden se mi zmeša..." To je rekla tako tiho da je verjetno ni slišal. Ampak nato se je zdrsnil navzdol, prek njene ključnice in na ramo. Čutila je, kako ji odpenja gumbe, in nekoliko se je dvignila, da je imel lažje delo s potegnjenjem tkanine navzdol. Njeno telo se je napelo, pripravljeno na dotike, ki jih je podajal. Zdrsnil je do njenih prsih in Rain je skoraj da omedlela. Ni bila sposobna prelagati tolikšnih čustev, občutkov, ki so planila na dan po klinični mrtvosti, ki je trajala mesece. Bili so močni, nedoumljivi, nepremagljivi. Tiho je zastokala in zaprla oči. Vsak njegov dotik jo je stresel po celem telesu. Čutila je njegov gol zgornji del telesa, ki je pritiskal nanjo ob njen trebuh. S trepetajočimi prsti je nežno zdrsnila po njegovem mišičastem, a vitkem hrbtu. Objela je njegov obraz z dlanmi in ga ponesla k svojem. Nežno ga je poljubila na ustnice ter jih z jezikom počasi in previdno razmaknila, nato pa z istim tempom z jezikom našla njegovega. Z rokami je potovala pri strani njegovega telesa, ter mu z dlanmi segla pod spodnji del pižame in počasi ter previdno povlekla navzdol, nato pa iz njegovega telesa. Stisnila se je ob njegovo popolno telo ter z ustnicami zdrsela na njegovo uho ter nežno ugriznila vanj. Nekajkrat je pomislila, da bo od navala čustev umrla, saj ji je srce bilo v neenakomernem ritmu, bilo je hitro, kot bi doživljala napad. Nežno in previdno mu je prizljala uho, ter z rokami nežno potovala po njegovem popolnem teleso navzdol.

Potegnila ga je k sebi in mu objela obraz. Njene ustnice so se zdruzile z njegovimi, nato pa je z jezikom pocasi razmaknila njegove. Tiho je zavzdihnil. Bilo je, kot, da bi slo vse od zacetka, le da bi bilo skrajsano in zdruzeno v eno samo divjo noc povracila. Staknila sta jezike in se nato, preprosto povedano, zaliznila. Svoje roke je ovil okoli nje, tako, kot da je ne bo nikoli vec spustil. Cesar pravaprav tudi ni hotel. Nikdar vec. Bilo je prevec grozno. Nevzdrzni dnevi, ko je strmel v prazno in ni cutil nobene zelje po zivljenju.

Sedaj je bilo drugace. Svoj obraz je naslonil na malo vdolbinico med njenim vratom in krivuljo ramena. Nezno je poljubljal njeno kljucnico, medtem pa spregovoril "rain, tole..."za trenutek je ostal brez sape. Droge, pijaca in kajenje so ga vsekakor izmucili. Bil je precej iz forme. In se ves ta naval custevin ljubezni. S prsti je risal vzorce po njenem golem hrbtu. "Morava se ustaviti, drugace so bova zvrnila po tleh, mrtva. Vsaj jaz trenutno nisem v stanju za karkoli takega."malce se je nasmehnil in jo pogledal. S prsti je zdrsnil pod pascek njenega modrca in svoje ustnice pritisnil na njen vrat, vedoc da jo bo s tem popolnoma potopil v obcutke. Odpel je zaponko in ji potegnil naramnice z ramen. Svoje roke je tesno objel okoli nje in se nato ulegel na bok, da sta oba lezala na postelji. Ona se je s hrbtom naslanjala na njegove prsi, on pa je imel svoje roke ovite okoli njenega vitkega trebuha. Poljubil jo je na ustnice in se nato sprostil. Prvic v tistem letu se je koncno spustil v miren spanec, z nasmeskom na ustnicah in rain v objemu.

Iz svojih rok, ki jih je ovil okoli nje, je naredil neprebojno kletko, ki jo je prisesala nanj. Saj ni imela čisto nič proti temu. Nikoli ni hotela več oditi stran od njega. Nežno jo je poljubljal na ključnico, med tem ko je njegov obraz počival med ramenom in vratom. Vedela je, da bo začel govoriti. "Rain, tole..." Za trenutek je obstal, zadihan in izmučen. Nežno ga je božala po licu in čakala, da pride k sebi. Zadrhtela je, ko je s prsti ustvarjal vzorčke ponjenem hrbtu. "Morava se ustaviti, drugače so bova zvrnila po tleh, mrtva. Vsaj jaz trenutno nisem v stanju za karkoli takega." Zaprla je oči, in se soočila z resnico, ki jo je povedal. Bilo je res. Fizično, ne psihično nista bila pripravljena na tak naval čustev. In Rain je vedela, da tudi ona ni glede na mesece, pri katerih je potekala čustvena blokada, pripravljena. Nežno mu je odgovorila: "Prav imaš. Čisto prav. Tudi jaz nisem čustveno nisem pripravljena na tak naval. Uničilo bi me. Naju bi." Trenutek se je zavedala, da je s prsti nežno dvignil pasček modrca, a nato je, kot bi jo hotel umiriti, pritisnil svoje ustnice na njen vrat. Zastokala je in v glavi ji je zaplavala pomeritev, topla megla. Nanjo s njegovi poljubi na vrat delovali kot sredstvo za omamljanje, lahko pa tudi nasprotno. Odvisno na kakšen način je to naredil. V njene prsi je naenkrat udaril zrak, zavedala se je, da nimajo več opore. a se ni zmenila za to. Kot otrok je pustila, da ju je Harry spustil na bok ter ovil svoje roke okoli njenega pasu. Nežno je zavzdihnila in mu vrnila rahel poljub ter začutila, kako se je njegovo telo sproščalo in umirilo. Tudi Rainino se je udobno ugnezdilo v njegovem objemu. Bilo je tako prekleto drugače kot pretekle mesece.. Ni bilo pritiska, strahu pred sanjami in spanjem, ni bilo niti jokanja česarkoli. Bila je samo ljubezen, mirnost in harmonija. Mehko je zatisnila oči in zdrsnila v spanec, miren in prijeten. In spet sta se rodila kot nekaj drugega. Skupaj sta bila, navezana, rodilo se je čustvo, ki ju je po tolikih mescih uničevalo. Rodila se je popolna ljubezen.

Umetni žarki so jo nežno pobožali po obrazu, ko je odprla oči. Nejevolno se je skremžila, se obrnila in glavo skrila v Harryjeve prsi, ter se stisnila obenj. Bil je čudovit dan, a Rain je bila prekleto prepričana, da so bili lepi dnevi tudi prej, vendar jih ni zaznala. Vse sivo, vse pusto, enolično. Ko je ugotovila, da ne more več zaspati, je odprla oči in se zazrla v Harryjev obraz. Osupnila je. Koža se mu je v soncu prijetno razlivala, njegove stnice so bile videti gladke in mehke, lasje so bili mehko razporejeni po obrazu in podočnjaki so bili nekoliko pobledeli. Pobrskala je za palico in jo uperila v spodnji del pižame. Izrekla je urok in del se je znašel na Harryjevih nogah. Tiho si je zapela moderc in nase ogrnila zgorni del svilnate pižame. Spodnje hlače pa je imela tako ali tako gor. Harryja je previdno pobožala po obrazu, kot bi se bala, da je iluzija, sanje, mogoče celo stvar po smrti. Ko pa je začutila njegovo hladno kožo, je zaprla oči in se nasmehnila. Tu je bil. Nežno se je z ustnicami dotaknila njegovih, nato pa se je začel dreti-kakor je Rain pravilno izluščila glas-sošolec Mikka. Rain je zavzdihnila ko se je drl. "Ej, Arkhen! Arkhen! Kje si sedaj, care?!" Zavila je z očmi in opazovala Harryjev obraz.

Uzival je v spanju in miru, ki mu ga je prineslo. Ni sanjal o njej, oddaljeni in v temi, temvec o njej, zopet z njim. Z nasmehom je odprl oci. Ob njem je lezala rain. Nekaj trenutkov jo je samo opazoval, kako je spokojno spala. Ceprav je bilo njeno telo shirano, je bila se vedno neverjetno lepa. Zavzdihnil je in koticki ustnic so se mu privihali v zadovoljen nasmesek. In zopet je z menoj.

Ocitno je vmes zopet zaspal, saj je bil njegov naslednji pogled na svet precej manj umirjen. Rain je bila ze budna in je sedela na postelji, oblecena. Namrscil se je. Kolikor se je spomnil, sta zaspala precej manj zakrita. Skomignil je z rameni, ko je zaslisal vzklik svojega sosolca Mikke. Glasno je zavzdihnil in se ozrl k rain za pomoc, a je v bistvu vedel, da se ga bo mogel znebiti sam, ker nje sploh ne bi smelo biti tu. Nase je na hitro navlekel zgornji del pizame in vstal. Priblizal se je Mikku. "Daj, model, spravi se spat, drugace bos padel skupaj sredi ure."preden mu je lahko ponocnjak ugovarjal, ga je harry odrinil na posteljo in ga z enim frcem palice uspaval. Sel je do postelje in iz kkovcka izvlekel obleko. Kratko je poljubil rain na ustnice in se nato odsel preoblec v kopalnico. Vrnil se je sveze urejen in buden. Ze vec kot leto se ni pocutil tako dobro. Ker je bilo se vedno precej zgodaj, je vecina sosolcev se spala. Neopazeno sta se splazila v dnevno sobo. Bila je sobota, zato tudi ni bilo pouka. Usedla sta se na kavc in harry jo je nezno objel. Z nasmehom se je zazrl v njene oci. "Torej, kaj bi pocela danes, moja najdrazja?"

Harry se je približal svojemu sošolcu in mu rekel: "Daj, model, spravi se spat, drugače boš padel skupaj sredi ure." Rain ga je tiho dopolnila sama pri sebi: "...Spet." Potisnil ga je na posteljo ter ga uspaval, nato pa pobral iz kovčka obleko. Poljubil jo je na ustnice, nato pa izginil v kopalnico. Tudi sama je neopazno skočila v dekliške spalnice, se po precej hitrem postopku umila in nase hitro navlekla oprijete, črne kavbojke ter zeleno oprijeto majico. Hitro, a spet neopaženo je oddrvela v dnevno sobo in ravno takrat je Harry vstopil. Splazila sta se v dnevno sobo, ki je bila zopet tako lepa in domača. Ko sta se usedla na kavč jo je Harry nežno objel. Pokrčila je noge in svoje lice stisnila ob njegove prsi. "Torej, kaj bi počela danes, moja najdražja?" Nasmehnila se mu je in prijela njegovo roko. "Lep dan je. Kaj, če bi šla v park? V tem letu skoraj nikoli nisem bila zunaj. Sploh v tem soncu ne. Ampak najprej," je začela, "greva na zajtrk. Mogoče je kje Ann in mi malo poveča ter ojača želodec. Tebi tudi verjetno ne bi škodilo to, ne?" Zaskrbljeno ga je pogledala in ga nato poljubila na bledo čelo, ter ga prijela za roko in odšla sta proti veliki dvorani.

Vstopila sta v svetlo dvorano in se spustila po stopnicah. Rain se je poskušala narediti precej navadno, neopazno, saj bi jo v drugem primeru vsi takoj opazili in ju obkrožili ter jima začeli zastavljati neprijetna vprašanja. A slišala je, kako jo je poklical Annin glas. "Rain!" Rdečelaska s kodrastimi lasmi in malce preveč kilami je hitela proti njej. "Rain, pojavila si se tu!" Nato jo je stisnila v mamski objem in Est je komaj dihala. Slabotno jo je potrepljala po ramenu. "V redu Ann, saj sem ugotovila me lahko prosim... em... spustiš?" Nekaj časa jo je še objemala nato pa jo spustila. "Kako da si se pojavila tukaj? Kaj se je zgod..." Nato je opazila Harryja. Nekaj časa je zajemala sapo in gledala še Estin obraz. "O moj bog," je iztisnila. "Arkhen! Ti! AAA!" Rain je privzdignila obrvi. "Ja, v redu, Ann ni se ti treba toliko dreti veš..." Ann ju je toplo premerila s svojim značilnim, toplim, materinskim pogledom. Esther je nekoliko zakrivila ustnice in rekla: "Gremo se usest." Previdno je prijela Harryjevo roko in se nato odpravila proti omizju. "Torej," je rekla Ann. "Da opravim želodčni poseg." Uperila je palico v Rainin žalodec in zamrmrala besede, nato pa še v Harryjevega. Začutila je, kako je lažje dihala in prijela kos melone ter ga začela jesti. "Hvala Ann," je zamrmrala. Ann je pridihnila spet tisti svoj topel nasmeh. Kar naenkrat ni nič rekla čez Harryja in tudi prasec ji ni bil. Rain je tiho prhnila v smeh ob tej misli in nato za sabo zaslišala glas predstavnika študentov, ki ga je pred letom zdelala s kletvijo križanih. No, očitno ni to nič pomagalo saj je rekel: "Rain, bi šla sedaj, ko si se pojavila, kam ven...? Saj veš..." A nato je ob njej zagledal Harryja. Prebledel je. "Odstrani se, ja?" mu je svetovala Est in on se je poslušno odpravil stran. Imel je še vedno nekoliko pameti, da je dojel, da je Harry lahko hujši od Rain. Čeljusti drugih so popadale ob tla, a je Rain to mirno ignorirala in opazovala njegov obraz. "Greva ven?" je končno vprašala in ga rahlo pobožala po licu. Naravnost lepo da je imela njega...

Strmel je v blazino pred svoim obrazom in divje razmisljal. Ura je bila sest zjutraj in po vseh nacelih svojega telesa bi mogel se spati. A ker se vedno ni vedel, kaj naj da Rain za rojstnodnevno darilo, je pac moral biti pokonci. Ne da ne bi imel idej, a hotel ji jepodariti nekaj posebnega, ne pa tipicnih neumnosti kot je nakit in roze in podobne stvari. Rain mu je pomenila prevec, da bi ji dal samo neko ogrlico, pa ceprav je bila iz 24-karatnega zlata. Grdo je pogledal blazino, zakaj mu ni dala nobene ideje. Nekaj z Bradavicarko. Kaksna soba? KZTD bi bil v redu, a po drugi strani sta tam bila ze velikokrat. Je bila na Bradavicarki sploh se kaka posebna soba? Se vedno se ni mogel spomniti nicesar, ko se je obrnil in na svojem plascu, ki je bil obesen na obesalniku poleg postelje, zagledal grb Spolzgada. Dvorana skrivnosti! Sicer je bilo prepovedano hoditi tja, a od kdaj sta Rain in Harry upostevala pravila?

Oblekel se je in vstal, nato pa je odsel dol v dnevno sobo. Ko je naval studentov(vecinoma fantov) ponehal, se je splazil navzgor, v dekliske spalnice in se pri tem izogibal stopnic. Vedel je, kje jebila njena postelja in tezko jo je bilo zgresiti, saj je bila naravnost zasuta z darili. Ustavil se je med vrati in ji po zraku poslal poljub. Utrujena od naganjanja studentov ga je pozdravila in stopila proti njemu. Od lanskega leta je zrasla se za nekaj centimetrov, podocnjaki so skoraj izginili, njena poolna postava pa se je zopet vrnila. Razkustrala mu je lase in ga nato poljubila. Vrnil ji je poljub, a nato se je odmaknil od nje in ji pomeziknil. "Pridi. Tvoje darilo caka."nato se je spomnil, da se ni preoblecena. Pocakal je, da je skocila v svoje znacilne sprane kavbojke in srednje oprijeto majico, nato pa jo je nezno povlekel za seboj.

Ustavila sta se pri dekliskih straniscih, v katerih se je ponavadi potikala Javkajoca Jana. Obstal je pred setom umivalnikov.