Dekliška spalnica

Vstopila je v svojo sobo. V njej je ležalo pet postelj, zraven njih pa pet kovčkov. Vsak kovček pa je ob sebi imel eno žival. Le eden je bil izjema. Samellin kovček. Na kovčku je sedela njena mačka, zraven nje pa njena črna sova. V sobi je bila sama (če ne štejemo živali). Pohitela je k pisalni mizi. Na njej je bil majhen kos pergamenta, ter črnilo. Na list papirja je s svojo lepo pisavo napisala:

Draga Emma!
Vem da se bomo bolj malo videle, ter pogovarjale (najbrž samo pri pouku, pa še takrat bolj težko), zato tebe sprašujem, če se strinjaš, da se bomo kdaj zvečer dobile, in to na skrivaj.
Če si za, mi prosim sporoči, do takrat bom Wanixa pustila pri tebi.

P.S.
Če te skrbi zaradi Filcha, če se bomo srečevale zvečer, raje ne skrbi, saj poznam kar nekaj urokov, ti pa tudi.
To je hitro nakracala, nato pa pismo zložila, ter ga pomolila Wanixu. Ta ga je s kljunom prijel, ter jo pričakujoče pogledal.
"Emma Sanier. Tisto dekle, ki je potovalo z nami." Wanix je pokimal. Samell mu je odprla okno, Wanix pa je odletel. Nekaj časa je še gledala za njim, nato pa se sproščeno ulegla v posteljo, ter zazrla v rdečo zaveso.

Samell je že skoraj zaspala, ko se je vrnil Wanix, z Emminem odgovorom. V zahvalo mu je dala priboljšek. Ta ga je hlastno pojedel, nato pa je popil vode, ki je bila v kletki. Medtem je Samell prebrala pismo:
Draga Samell!

Ne veš, kako vesela sem, da si mi pisala. Glede vsebine tvojega pisma se popolnoma strinjam. Dvomim, da se bova lahko kaj dosti videvale, zato bi se lahko videvale ponoči. Mislim, da mi je že sedaj všeč misel, da bom kršila pravila. Upam, da bova še naprej dobri prijateljici,

Emma
Samell bi kmalu poskočila od veselja. Tudi njej je bilo všeč, da se bosti dobivali ponoči, ter bosti zanjali norčije. zaprla je okno, nato pa se ulegla v posteljo, ter zaspala.

Samell se je nenadoma zbudila iz sanj. Bile so sanje o tej šoli, a ko se je zbudila, ploh ni mogla vrjeti da je tukaj. Pogledala je skozi okno. Imela je prekrasen razged. Wanix je zacvili. "
Hej, saj nisem pozabila nate! Niti nate ne, Lil!" Obema je dodala hrane, ter vode. Kmalu sta se skupaj igrala. Hitro se je oblekla, ter stekla v veliko dvorano na hiter zajtrk.

Samell je hitro pritekla nazaj v svojo spalnico. Pograbila je svojo torbo ter vanjo hitro položila učbenik za spreminjanje oblike. Notri je hitro še dala svoje rdeče-zlato pero ter nekaj črnila, nato pa odskakljala po stopnicah navzdol.

Naredila je hitro kakor je mogla: Odložila zvezke, ter pobrala učbenik za rastlinoslovje. Hitro je stekla k rastlinjakom, reen bo zamudila na uro, ki so jo imeli s Spolzgadovci.

Uff, tale ura je pa hitro minila. Samo zapisoval smo si. Imamo pa res srečo. Kaj za boga milega pa je to? Ob okno se je zaletaval majhen netopirček, ki je imel na noggo privezan tulec papirja. Hitro je odprla okno ter ga spustila notri. Prepoznala je Emminega netopirja, zato je vzela pismo ter ga prebrala.

Draga Samell!

Spoznala sem neko zelo prijazno Drznvraanovko, ki je z mano v spalnici. Vesela bi bila, če bi se tudi vidve spoznale. Kaj praviš na nočni sprehod, da si ogledamo grad?
Emma
P.S.:Čimprej odpiši!

Od veselja bi skoraj poskočila do stropa. Obrnila je papir, ter nanj nakracala odgovor.

Ja, seveda bom prišla!! Kako je sicer potekal tvoj dan? Kje se dobimo? Kako ji je ime? Kakšne izgleda??

Hitro odpiši

Samell
Privezala je sporočilce netopirčku, ter mu dala sovji pribolšek. Ker ga ni pojedel ga je spustila skozi okno, ter še nekaj minut zrla za njim.

Vesela sem, da se strinjaš. Prvi dan se mi je zdel precej uredu, razen napojev. Čeprav sva obe s Sarah(tako je ime Drznvraanovki) opravile dobro, je učitelj zelo neprijazen. Dal nam je nalogo!! Sarah ima svetle lase in je drobna, kot medve. Po mojem bi se lahko dobile na zelenici pri rastlinjakih. Samo paziti moramo, da nas ne dobijo.

Odpiši, če se strinjaš,

Emma
P.S.: nazaj pošlji svojo sovo, saj je Twig že utrujen.

Pobožala je Twiga pod brado. "Saj vrjamem, da si utrujen...Te bo Wanix nesel." Znova je obrnila list, a ko je opazila, da je že poln, ga je vtknila v žep. Moram ga bom uničiti. Zamrmrala je besede, list se je vžgal, in kmalu je nastal kupček pepela. Vzela je nov list ter znova napisala. "Bo sploh znala prebrati?"

Jaz sem imela srečo. Nič naloge nisem dobila... Pa nikar ne bodi zavistna. Sicer pa, se strinjam, kar vzemi Sarah s seboj...Dobimo se čez pol ure na dogovorjenem mestu.
SE VIDMO!

P.S.
Sporočilo takoj uniči!! Privezala ga je na njeno sovo, nanj pa še položila netopirčka. "Nikar grdo ne glej! Odnesi ga k Emmi. Pa pazi da pisma ne prestrezejo." Wanix je odletel, Samell pa je počakala še deset minut, z vsak sučaj, če bi mogoče Emma odpisala.